sreda, 24. avgust 2011; dopolnjeno v petek, 13. julija 2016 Želvice za konec
Še dva dneva, ki sta nama ostala do konca potovanja sva preživela na JV obali, v bližini Unawatune. Tam sva obiskala organizacijo, ki se ukvarja z ohranitvijo morskih želv. Želvja jajca tako kupujejo na tržnicah, kjer jih, čeprav nelegalno, še zmeraj prodajajo, potem pa jih na ograjenih delih plaže zakopljejo v pesek in čakajo, da se iz njih izležejo male želve. Dva dni stare potem izpustijo v morje. Poškodovane in albino želve zadržijo, saj bi v naravi slej ko prej poginile.
Zaradi monsuna, ki zajame južni del otoka ravno v poletnem času, vreme in visoki valovi niso bili najbolj primerni za kopanje. Tako sva se sprehajala po plaži, nabirala školjke in opazovala ribiče, ki na Šrilanki ribe lovijo na precej nenavaden način. Sedijo namreč visoko na v morje zapičeni palici, ki se pod njihovo težo začuda ne zlomi, kljub temu da med lovljenjem na njej precej kolovratijo. Gre za tradicionalni način ribolova (imenovan tudi "stilt fishing"), ki ga ohranja okoli 500 družin na JV otoka. Zgodaj zjuraj in pozno popoldne sva jih videla, kako so se povzpeli vsak na svojo palico in na njej ždeli tudi po dve uri. Menda se ribe med njihovim prihodom preplašijo, zato je treba biti precej potrpežljiv, da se končno opogumijo priti bliže k obali. Ribič se med lovom z eno roko drži palice, z drugo pa meče trnek. Vsake toliko časa iz vode potegne kakšno manjšo ribo, ki jo shrani v vrečo, ki je obešena na palico.
Čisto na koncu, tik pred odhodom na letališče, sva se sprehodila še skozi Galle, mesto, ki zaradi vpliva portugalskih kolonialistov močno spominja na evropska mesta. Občutek, ko se sprehajaš po njegovem centru ni prav nič šrilanški, a ima mesto vseeno svoj čar. Galle je bil pomembno pristanišče že dolgo pred prihodom evropskih kolonialistov. Perzijci, Arabci, Grki, Rimljani, Kitajci in drugi so pluli v Galle, kjer so svoje blago zamenjali za šrilanške začimbe, predvsem cimet, klinčke in poper. Po prihodu Portugalcev v 16. st. je bil Galle najpomembnejše pristanišče na otoku, pod nizozemsko nadvlado v 17. in 18. st. pa se je še dodatno razvil. Nizozemci so okoli mesta, zgrajenega v portugalskem slogu, postavili visoko obzidje, ki je mesto leta 2004 zaščitilo celo pred cunamijem.
Iz Galleja sva se vzdolž vzhodne obale odpeljala naravnost na letališče. Tu pravkar gradijo 126-kilometrski odsek prve avtoceste na otoku, ki bo močno skrajšala sicer 4-urno vožno do Colomba. Sicer si v tem kaotičnem prometu ne znam predstavljati, da bi ljudje vozili 100 km/h in več, saj bi prometne nesreče prav gotovo postale glaven vzrok smrti. Najin prijatelj pravi, da oblasti načrtujejo, da bo hitrost najprej omejena na 80 km/h, vsaj dokler se ljudje ne privadijo vožnje po svojem pasu in odvadijo brezglavega prehitevanja po levi in desni.