ponedeljek, 10. avgust 2015 Dovrske pečine - adijo, Anglija!
10. avgust je bil dan, ko sem vse svoje imetje spet naložila v avto in se odpelja nazaj na Nizozemsko, da bi do septembra zaključila z magisterijem. Priznam, da se je bilo težko posloviti od Londona, moje male sobice in cimrov, ter vseh čudovitih ljudi, ki sem jih spoznala v preteklih mesecih, ki sem jih preživela v Londonu. Čisto zadnji postanek na poti proti Nizozemski sem naredila na Dovrskih pečinah, za ogled Dovra pa mi je zmanjkalo časa, saj sem morala uloviti trajekt.
Dovrske pečine so prva stvar, ki jo ugledaš, ko se preko dovrske ožine s trajektom približuješ angleški obali - a le v okoli polovico primerih. Druga, prav tako verjetna možnost je, da ne vidiš prav ničesar, saj je cela Anglija zavita v meglo in nimš pojma, da si v bistvu že dosegel kopno. Ravno to se je zgodilo, ko sem se pred pol leta selila v London. Tokrat je bilo vreme lepše in sprehod nad pečinami je bil prav osvežujoč.
Dovrske pečine tako kot pečine v okolici Brightona v celoti sestavlja kreda, zato so močno podvržene eroziji. V povprečju se klif vsako leto od morja odmakne za 1 cm, vendar se vsake toliko časa v morje odkrušijo precej večji kosi skal. Leta 2001 je tako v morje zgmel ogromen del klifa, velik za površino nogometnega igrišča. Čeprav turiste pozivajo, naj nikar ne hodijo preblizu roba, pa to upošteva le malokdo. Nenazadnje je precej adrenalinsko zreti s 110-metrov visokega klifa in opazovati valove, ki se lomijo v globini.