Edam in Volendam sta manjši mesti v severni Holandiji, manj kot pol ure vožnje oddaljeni od Amsterdama. Večji Volendam leži ob morju in je nekdaj služil kot pristanišče za Edam. Pozneje so do Edama potegnili dovolj širok kanal, da so ladje lahko plule vse do mesta, zato pristanišče v Volendamu ni bilo več potrebno. Da bi pridobili še nekaj zemlje za kmetovanje, so del pristanišča omejili z jezom in zasuli (od tod tudi ime Volendam, kar v prevodu pomeni "zasuti jez"). Glavni gospodarski panogi sta postali ribištvo in kmetijstvo, ki pa ju je danes zamenjal turizem. Volendam je namreč izredno priljubljena turistična destinacija (še posebej med domačini), česar niti ni težko razumeti, saj je stari del mesta čudovit in odlično ohranjen.
Toda zgodaj zjutraj in izven turistične sezone je Volendam še vedno samo prijetno ribiško mestece, z majhnimi zelenimi hiškami, obdanimi s kanali in pristaniščem, kjer danes kraljujejo galebi. Tlakovana ulica ob morju pelje mimo številnih trgovinic s spominki, pa tudi mimo art hotela Spaander z zelo zanimivo zgodovino. Leendert Spaander, ki je leta 1881 odprl vrata tega hotela, je vanj vabil slikarje s cele Nizozemske, ki so v severno Holandijo prihajali iskat navdih. Kmalu je postal prepoznavno ime tudi med tujimi slikarji, ki so bili pravzaprav prvi volendamski turisti. Menda je bilo tudi njegovih sedem hčera tistih, zaradi katerih so slikarji ostajali dlje, kot so sprva nameravali. Med bolj znanimi imeni gostov hotel sta prav gotovo Renoir in Picasso, čeprav obsežna zbirka več kot 1400 slik priča o številu slikarjev, ki so obiskali to malo ribiško mesto.
Vzdolž ulice se zvrsti tudi lepo število restavracij in stojnic, ki ponujajo ocvrte ribe in morske sadeže. Preverjeno dobro kosilo strežejo v restavraciji De Lunch, ki je zmeraj nabito polna. Na meniju so različne vrste ocvrtih rib, lignjev, školjk in rakcev, zraven pa še ocvrt krompirček in za vzorec zelenjave.
Iz Volendama sva se odpravila še v pet minut oddaljen Edam, ki je precej manjši in manj obiskan, kljub svetovno prepoznanemu izvozu - siru edamcu. Edini dogodek, ki v mesto pripelje množice turistov, je tržnica sira, vsako sredo v juliju in avgustu, čeprav sira v Edamu že nekaj časa ne delajo več. Edamec je tako postalo ime poltrde vrste sira, ki ga danes izdelujejo v Nemčiji in drugje po svetu. Med 14. in 18. stoletjem je bil edamec najpopularnejši sir na svetu, saj ga je bilo lahko skladiščiti in se s časom ni pokvaril, temveč samo staral (postajal je trši in dobil intenzivnejšo aromo), zato so ga s seboj jemali tudi mornarji. Najboljša stvar glede kupovanja sira na Nizozemskem je ta, da noben Nizozemec ne bo kupil sira, preden ga ne poskusi, zato lahko na tržnicah in v trgovinah zmeraj degustirate nešteto različnih vrst.
Sprehodila sva se čez mesto, do Kaasmarkt-a in naprej do cerkve Grote Kerk. Za cerkvijo je pokopališče, kjer so grobovi na mesto s kamenjem nasuti s školjčnimi lupinami. Po tem ko so Zuiderzee, zaliv Severnega morja, v začetku 20. stoletja spremenili v sladkovodno jezero, je na obalo prineslo ogromno školjk in polžkov, ki jih je sladka voda ubila. Zuiderzee je obsegal okoli 5000 kvadratnih km in v globino meril le 4 do 5m, po zajezitvi pa so s polderji pridobili novih 1500 kvadratnih kilometrov obdelovalnih površin. Zuiderzee se zdaj imenuje IJsselmeer (jezero IJssel - ja, v nizozemščini pomeni meer jezero in zee morje), po reki IJe ali E, po kateri je dobil ime tudi Edam ("jez na reki E").