Ker se je ravno pokazala priložnost, da jo spet nekam mahneva in ker so bile karte za Istanbul res poceni, sva se odpravila na krajše potovanje v Turčijo. Po prihodu v Istanbul sva se še kar isti dan z nočnim avtobusom odpeljala proti Kapadokiji ali Katpatuki, kakor se pokrajina imenuje staroperzijsko in kot ji domačini pravijo še danes.
V Göreme, manjši kraj, ki leži nekako v središču Kapadokije, sva prispela zgodaj zjutraj naslednji dan. Kar nekaj časa sva oklevala, ali bi spala pri domačinih, ali bi si rezervirala prenočišče v enem izmed guesthouse-ov, ki oddajajo sobe, vklesane v skalo. Na koncu sva se odločila za slednje, saj je spanje v jami gotovo svojevrstna izkušnja. Ko sva na avtobusni postaji vprašala, kako najti Cave Life Pension (najino prenočišče), je moški za pultom dejal, naj kar počakava in poklical lastnika prenočišča, ki se je 5 minut kasneje pripeljal po naju. Njegova, verjetno vsaj 20 let stara Lada, se je med zlaganjem najinih nahrbtnikov v prtljažnik, skoraj sama odpeljala naprej, saj ročna zavora pač ni več najbolje delovala, oziroma bolje rečeno sploh ni več delovala.
Za zajtrk sva si v lokalni gostilni naročila pide, nekakšno turško verzijo pice, ki jo menda v vsakem kraju pripravijo malo drugače. Ta je bila nedvomno slastna. Po obilnem obroku sva se peš napotila v kak kilometer oddaljen Göreme open air museum, ki je že od leta 1984 na listi Unesca. Vmes sva še malo skrenila s poti in uživala v čudoviti "mesečevi pokrajini", kot so Kapadokijo poimenovale turistične agencije.
Muzej na prostem Göreme je kompleks samostanov in cerkva, kjer so živeli zgodnje krščanski bizantinski menihi. Čeprav so prve prostore tukajšnji prebivalci v skalo vklesali že v 4. stoletju, zdajšnja podoba naselbine in številne freske na zidovih kamnitih cerkva izvirajo iz okoli leta 800.
Proti večeru, tik pred sončnim zahodom, sva hodila po Love valley (Dolini ljubezni), ki je znana po...hm...recimo temu, nekoliko nenavadnih oblikah. Bilo je res mirno in tiho, kot v kakšnem drugem, vzporednem svetu.
Za večerjo sva si privoščila testi kebap. Gre za jed, značilno za centralno Anatolijo, njena priprava pa je zelo posebna. Zelenjavo in meso v krušni peči kuhajo v zapečateni lončeni posodi dve do tri ure. Preden jo postrežejo, s kladivom prelomijo posodo in servirajo skupaj z rižem, svežo zelenjavo in kislimi kumaricami.