Na Nizozemskem se je začela sezona tulipanov - letos sicer nekoli bolj zgodaj kot ponavadi, saj so bile temperature za marec nenavadno visoke. Še pred tulipani so mesta krasile gredice tulipanov in žafranov, v polnem razcvetu pa so tudi že hiacinte, ki v modrih, vojiičnih in roza odtenkih krasijo polja.
Čeprav vremenska napoved ni bila pretirano obetavna, smo prosti dan izkoristili za skok do Keukenhofa, največjega arboretuma, ki se redno uvršča na sezname najlepših krajev na svetu. Keukenhof je odprt le dva meseca v letu, a kljub temu privabi okoli 800 000 obiskovalcev z vsega sveta. Na 32 ha površine vsako jesen posadijo približno 7 milijonov čebulic, da arboretum spomladi zasije v vsej svoji lepoti.
Na našo srečo se je kmalu po našem prihodu popravilo tudi vreme, kar je sicer pomenilo tudi večji naval ljudi. Ker je bila sobota, so se v park odpravili tudi številni Nizozemci, predvsem tisti z majhnimi otroki, sredi parka je pel pevski zbor, okoli katerega se je nabrala množica ljudi. Nič nenavadnega, saj so peli naravnost fantastično. Veliko starejših parov je bilo oblečenih v narodne noše, manjša skupinica je igrala in pela stare nizozemske pesmi in otroci so se zabavali v ogradi z domačimi živalmi.
Tulipani so danes prepoznavni simbol Nizozemske, ki velja za največjo izvoznico čebulic na svetu. Letno na 10 000 ha obdelovalnih površin vzgojijo 4,2 milijardi čebulic tulipanov in približno polovica je namenjena izvozu. Drugo polovico posadijo za zimsko rezano cvetje. Veliko se ukvarjajo tudi z vzgojo novih vrst - vsako leto predstavijo okoli 100 novih kultivarjev (trenutno jih v komercialne namene gojijo okoli 2000). Tulipani seveda na Nizozemskem ne rastejo od nekdaj, saj se njihovo naravno rastišče nahaja v pogorju Tian Shan, v severo-zahodnem predelu Himalaje.
Prvi so se nad tulipani navdušili Turki, že v času Bizantinskega cesarstva, kjer je tulipan dobil prav posebno mesto med cvetlicami. Na Nizozemsko je prispel sredi 16. stoletja, ko so Nizozemci razširili svojo pomorsko trgovino do Konstantinoplja. Prve primerke so posadili v Antwerpnu, od tam pa jih je botanik Carolus Clusius prinesel v Leiden, ko je prevzel vodenje tamkajšnjega botaničnega vrta (Hortus Botanicus Leiden). V začetku 17. stoletja so bili tulipani med Nizozemci že tako priljubljeni, da dobava novih čebulic nikakor ni dohajala povpraševanja... in začela se je t.i. tulip mania. V tem obdobju so cene čebulic tulipanov narasle do 4000 guldnov, kar je bilo desetkrat toliko, kot je na leto zaslužil izurjen obrtnik. Najbolj cenjeni so bili tulipani v barvi plamena (rumeno-rdeči), vzrok za transformacijo enobarvnega tulipana v dvobarvnega pa so odkrili šele leta 1931. Ugotovili so, da spremembo povzroča rastlinski virus, ki ga prenašajo listne uši. Cena tulipanov je potem po letu 1637 naglo upadla, toda navdušenje nad tulipani se je ohranilo vse do danes.