Naslednje jutro, po tem ko smo še eno noč nepričakovano preživeli v Mulu, smo ob 10h zjutraj čakali na vkrcanje na letalo proti Miri-ju in naprej v Kuching. Ko je že zgledalo, da tokrat ne bo težav, ne z vremenom in ne s čem drugim, so na letališču ugotovili, da so na prvem letalu rezervirali več sedežev kot jih je sploh na letalu, polno zasedeno pa je bilo tudi drugo letalo. Kaj pa zdaj? Za naročilo dodatnega letala so potrebovali vsaj 20 potnikov, tako da jih je moralo še nekaj ostati na tleh. Kako so našli ravno nas, nimam pojma, ampak ko je uradnik pristopil do nas s tistim trapastim ponižnim pogledom, smo že vedeli, da nekaj ne bo v redu. V polomljeni angleščini nas je vprašal, ali bi lahko midva z Mihom počakala na drugi let, da je letalo že na poti. Grdi pogledi in nekaj ostrih besed (v stilu, kako so spet našli ravno nas, ki smo se včeraj prvi prijavili za let in ki smo že potegnili takratko pri prenočiščih) ni zaleglo. Edino, v kar je brez pomisleka pristal, je bilo to, da potem pač ostanemo vsi trije. Aljoša z vročino pač nismo mogli poslati samega naprej.
No, da nekoliko skrajšam pripoved. Mi smo ostali na tleh, naša prtljaga je v Kuching odletela s prvim letom, ker so jo pozabili vzeti z aviona. Kmalu se je izkazalo tudi, da nadomestno letalo še niti slučajno ni na poti in da sploh ne vedo, kdaj bo prišlo. Takrat mi je dokončno zavrelo, da sem lažnivega oslužbenca tako nadrla, da smo potem dobili še zastonj vodo in kosilo. Prestavili so nas tudi na drugi let iz Mirija v Kuching, iz MASwings na Malaysian Airlines, saj bi prvega tako ali tako zamudili. Letalo je prišlo nekaj čez drugo uro, nas odpeljalo v Miri, od tam pa smo s popolnoma novim in udobno opremljenim malezijskim letalom odleteli v Kuching. Prtljaga nas je na našo srečo že čakala nastavljena ob tekočem traku.
Na srečo smo si prenočišče v Kuchingu rezervirali vnaprej, saj smo bili od celega dneva čakanja tako utrujeni, da se nam ga res ne bi dalo iskati od vrat do vrat. Taksist, ki nas je zapeljal do mesta, nas je vso pot zabaval z anekdotami in zanimivostmi iz Kuchinga. Med drugim nam je razložil, da te dni poteka Hari Raya, zaključek Ramadana, ko Malezijci priredijo prave pojedine - a žal v krogu družine in prijateljev. Zaradi Hari Raye je bilo precej trgovin in restavracij zaprtih. Na srečo so obratovale kitajske, tajske in indijske restavracije, kjer lastniki niso muslimani, tako da se nam je kljub temu uspelo dobro najesti. Po večerji smo naredili kratek sprehod po mestu, ki pa je bilo zaradi praznikov nenavadno tiho in mirno.