Prvo jutro so me prebudili nešteti zvoki džungle. Spali smo v lesenih hiškah, a ker okna niso imela stekel, zato si lahko celo noč poslušal petje škržadov, proti jutro pa čivkanje številnih vrst ptic. Tiho sem odprla vrata, da ne bi koga zbudila in se malo razgledala na okrog. Dva koraka od naših vrat se je začenjal pravi tropski gozd, in z listov dreves je kapljala jutranja rosa. Sonca ni bilo videti nikjer, samo gosta megla povsod okoli nas.
No, da razložim, kaj sploh je raziskovalna postaja La Gamba. Dunajska univerza je leta 1993 podprla projekt nakupa dela tropskega gozda in ustanovitve manjšega raziskovalnega centra, ki je danes na voljo raziskovalcem kot "bazni tabor" in študentom v izobraževalne namene. Na postaji dela skupinica domačinov iz bližnje vasi La Gamba, ki skrbi za hrano, vrt, čistočo in vso pripadajočo birokracijo.
Med zajtrkom so nam delale družbo ptice na improvizirani ptičji krmilnici. Megla se je razkadila in posijalo je sonce. Januarja in februarja je padavin tukaj najmanj, sicer pa jih čez celo leto pade kar 6000 mm. Vlaga je zmeraj okoli 90% in temperatura se dvigne na okoli 30°C.
Naš prvi pohod po tropskem gozdu je bil sila previden, saj nas je Werner ničkolikokrat opozoril, naj ves čas gledamo pod noge, saj je kostariška džungla dom številnim vrstam strupenih kač in bi se bližnje srečanje z njimi lahko tudi usodno končalo.