Za zajtrk si tu vsak dan privoščiva skyr, njihov ovčji jogurt. Mislim, da je to prava kalorična bomba, ampak je pa fenomenalno dober. Poleg mlečnih izdelkov je na islandskem jedilniku pogosto ovčje meso in ribe (zelo znane so sušene polenovke (iz katerih je jed na spodnji sliki) in dimljen losos). Poskusila pa sva še eno bizarno pogruntavščino - gnilega morskega psa. Ja, prav res. Ko Islandci ulovijo morskega psa, ga za kak mesec zakopljejo v zemljo, da nekaj časa gnije (ali lepše rečeno fermentira), saj je sveže meso morskega psa zaradi visoke vsebnosti uree strupeno. Po mescu dni ga ponovno izkopljejo in dobro marinirajo. Specialiteta se imenuje hákarl in je z eno besedo ogabna, saj med žvečenjem nikakor ne moreš prezreti vonja po amoniaku. Potem je tu še črni bonboni z imenom Opal, ki so slani in zato samo pogojno užitni, islandski otroci pa jih naravnost obožujejo.
Naša naslednja destinacija je bil Þingvellir, kjer je vidna velika razpoka med evroazijsko in ameriško litosfersko ploščo. Na leto se razmakneta za dodatna 2 cm, zato se Islandija vsako leto malo poveča. Ta kraj ima tudi simbolni pomen, saj je tu leta 930 zasedal prvi parlament, ki so ga organizirali švedski in norveški priseljeni klani.
In končno gejzirji. Prvi, ki smo ga videli, je bil Geysir, tisti, po katerem so gejzirji dobili ime. Polne višine 70 m ni dosegel že od leta 1980, ko je potres nekoliko premaknil plošče. Takoj za njim se nahaja trenutno najbolj aktiven gejzir Strokkur, ki vsakih 5 do 8 minut požene vodo okoli 30 m visoko.