Takoj po prihodu v London sem izvedela, da me, preden lahko začnem zares delati, čaka še en teden počitnic. Zaradi velikonočnih praznikov bodo namreč vsi na dopustu - a kdo bi se pritoževal, ko vremenska napoved obljublja fantastično sončno vreme in temperature nad 20 stopinj. V ponedeljek se skupaj s Pat na vse zgodaj zjutraj odpeljeva v Oxford. Vožnja po levi se že po nekaj minutah zdi povsem naravna in po dobri uri smo na cilju.
Jutro je toplo in mirno, kar ni nič nenavdnega, saj je praznik, Angleži pa še med tednom bolj pozno zlezejo iz postelj. Medtem ko čakava na Evy, ki se nama bo pridružila na poti iz Birminghama, se sprehodiva po tem svetovno znanem univerzitetnem mestu. Zdi se, da za vsakim ovinskom stoji kak college in prav vsak od njih precej impresiven. Nekateri izmed njih so stari tudi do 750 let in zdi se, da se od takrat, ko so bili zgrajeni, ni prav veliko spremenilo.
Ob desetih na železniški postaji pričakava Evy, ki naju pozdravi z nasmehom do ušes, kot je pač za Evy značilno. Ker dekleti nista zajtrkovali, se najprej ustavimo na kavi in sveže pečenih rogljičkih. Njihov omamni vonj se širi po celi ulici - le kako bi lahko šle mimo. Na hitro prelistamo vodič in se odločimo, da si bomo ogledale en ali morda dva collega, potem pa se enostavno sprehodile po mestu in ga raziskale brez vnaprejšnjega plana.