Rotterdam je precej drugačen od vseh nizozemskih mest, ki sem jih do sedaj obiskala. Po drugi svetovni vojni, ko je bil zaradi bombandiranja dobesedno zravnan z zemljo, so ga na novo zgradili v povsem drugačnem, zelo modernem slogu. Sprehod po njem zato ni niti približno tako romantično umirjen, kot na primer po Amsterdamu; drugo največje pristanišče na svetu je pač vrveč kozmopolitski kraj, kjer se zmeraj kaj dogaja.
Vrhunec rotterdamske moderne arhitekture je prav gotovo naselje Kubuswoningen. Zgrajeno je bilo že daljnega leta 1977, a še danes deluje sila futuristično. Stanovanja v kockah so trinadstropna in velika približno 100 kvadratnih metrov, a je približno četrtino površin neuporabnih zaradi skoraj 60-stopinjskega naklona sten. V eni izmed kock je urejen hostel in morda bi se v njem res splačalo prespati.
V osrčju mesta je staro pristanišče, kjer je danes urejen pomorski muzej. Ta je videti nekako tako, da so stare ladje, ki so bile večinoma zgrajene v rotterdamski ladjedelnici, odprte za obiskovalce, ki lahko raziščejo podpalubja in strojnice.