sreda, 21. september 2016 Tash Rabat, čudovit ostanek Svilne ceste
V Tash Rabat sva prispela okoli pol devetih zvečer. Že kakšno uro pred našim prihodom se je povsem stemnilo, tako da v trdi temi ob prihodu nisva videla ničesar, razen obrise petih jurt, ki jih je osvetljevala brleča žarnica. Če si ne želite bližnjega srečanja med avtomobilom in kravo ali konjem, nočne vožnje sicer toplo odsvetujem, saj je živali (pa ne samo ene, ampak ponavadi cele črede) na cestah ogromno. Po prihodu na cilj sem si tako kar malo oddahnila. Starejša gospa nama je dodelila jurto in nama s posušenimi kravjaki zakurila pečko. Kar naenkrat je postalo prijetno toplo, pečka je namreč kar žarela, a je bilo nočno nebo tako lepo, da sva kljub mrazu še nekaj časa vztrajala zunaj. Ne spomnim se, da bi bilo nebo kdaj že tako jasno, v zraku tako malo vlage in razgled na zvezde tako čudovit.
Ko sem zjutraj odprla oči, je skozi reže v strehi jurte že pronicala svetloba. Kar izstrelilo me je iz postelje, saj sem želela ujeti prve sončne žarke. Ura je bila pol sedmih in sonce se še ni prebilo čez okoliške gore (pravzaprav so videti bolj hot hribi, a imajo vsi več kot 3500 m, tako da beseda hrib nekako ne paše zraven :D). Uroš se je ob mojem odhodu samo obrnil in zamrmral, da se mi kmalu pridruži - težko bi mu zamerila, ko pa je bilo res težko zlesti izpod tople odejo na minus nekaj jutranjh stopinj.
Tash Rabat je najlepše ohranjen karavanseraj vzdolž nekdanje Svilne ceste. Zgrajen je bil v 10. stoletju in je, tako kot vsi karavanseraji, služil počitku trgovskih karavan ter nudil zatočišče pred divjimi živalmi in roparji. Trgovanje po Svilni cesti, ki je povezovala Kitajsko, Indijo in Perzijo z Arabskim polotokom, severno Afriko in Evropo, se je pričelo že konec 2. stoletja pred našim štetjem. Čeprav je bila svila eden izmed glavnih izdelkov, sta Vzhod in Zahod trgovala tudi s številnimi drugimi dobrinami. A pomen te medcelinske povezave je bil še veliko pomembnejši, saj so se po Svilni poti prenašali tudi znanje, tehnologije, religije, pa tudi bolezni. Razmah pomorske trgovine v 16. stoletju je pomenil počasen, a zanesljiv konec trgovine po kopnem. Danes nekdanja Svilna cesta služi le še tihotapljenju prepovedanih drog, predvsem opija in heroina iz Afganistana v Evropo, Kitajsko in Rusijo, zato jo mnogi imenujejo kar Heroinska cesta.
Po zajtrku sva si ogledala še notranjost kamnitega Tash Rabata, ki ga sestavlja kar 31 sob in pozdemnih votlin, kar se zdi z tako malo stavbo precej veliko. Precej koristno je imeti s seboj tudi svetilko, ker je notranjost res temna, tla pa precej neravna, tako da je spotikanje vključeno v ceno ogleda (100 somov) :). Po ogledu sva se počasi napotila nazaj v Naryn, kjer sva preživela ležerno popoldne, ki je vključevalo samo kosilo v restavraciji in krajši ogled mošeje.