V Utrecht sva se odpravila predvsem zaradi nakupa manjkajoče opreme za stanovanje v Ikei, vendar sva se odločila, da si, če sva že tam, ogledava še samo mesto. Z avtobusom sva se odpeljala v srednjeveški center, kjer pogled takoj pritegne Domtoren, ki je s 112 metri najvišji zvonik na Nizozemskem. Druga stvar, ki je ne moreš prezreti, pa je ta, da so kavarne po vsem mestu nabito polne in da je kofetkanje očitno nizozemski nacionalni šport. Nič čudnega torej, da se je Nizozemska znašla na vrhu lestvice največjih "kavopivcev", saj povprečen državljan na leto spije kar 140 litrov kave (3,2 skodelice na dan).
Utrecht je četrto največje mesto na Nizozemskem, vendar med sprehodom po mestu ne daje takšnega občutka, morda zato, ker v centru mesta ni nobenih blokov, morda pa tudi zaradi nečesa drugega, le da mi ni uspelo ugotoviti, kaj bi to lahko bilo. Med sprehodom sva po naključju naletela na hišo Dicka Brune, ki je narisal slavnega zajčka Miffy-ja (originalno Nijntje) in njegovo družbo. Še zmeraj se spomnim kartic za igranje parov, ki so bile porisane z Miffy-jem in njegovimi prijatelji in so bile najboljša zabava ob deževnih dneh. Sprednji del hiše je preurejen v galerijo njegovih ilustracij, v drugem delu pa 86-letni avtor še vedno ustvarja.
Najprijetnejši del mesta leži ob številnih kanalih, ki prepredajo mesto. Domačini se pred vhodom namestijo s knjigo v roki, ali pa se malo za zabavo in malo za sprostitev s čolni vozijo po kanalih. Prav v vsem mestu je vladalo sproščeno vzdušje, da si človek res ni mogel pomagati, da ne bi pomislil, da je Utrecht prav gotovo najbolj skulirano mesto pod soncem.