Zbudila sva se v sončno jutro in ker je bilo za naslednje dni napovedanega kar nekaj dežja, sva se odločila, da izkoristiva lepo vreme in se zato že zjutraj z S-Bahnom odpeljala v Potsdam. Potsdam je pravzaprav samostojno mesto, ki mejo na Berlin. Najprej sva, čisto po naključju naletela na botanični vrt z imenom Otok prijateljstva, ki je bil v tem letnem času ves v cvetju.
Najin cilj je bil pravzaprav park Sanssouci s številnimi gradovi in palačami, ki so jih zgradili Pruski kralji in jih uporabljali kot poletne rezidence. Sanssouci v prevodu pomeni brezskrben oz. brez skrbi, kar zelo dobro opiše vzdušje v parku. Poti, obraslimi z ogromnimi drevesi je nešteto, zato se obiskovalci povsem porazgubijo. Pot naju najprej pripelje do Gradu Sanssouci, rokokojske palače z velikim terasastim stopniščem, poraslim s trto in figovci.
Malo naprej stoji oranžerija. Sprva je stavba, ki je videti veliko preveč razkošna za rastlinjak, služila kot rezidenca za goste. Že kar lep čas sva hodila, ko sva končno prišla tudi do Neues Palais, impozantne baročne palače rožnate barve z zeleno streho. Nebo so ravno takrat prekrili temni oblaki, ki so ustvarili precej dramatično sliko.
Med drevesi sva si poiskala prijeten kotiček za piknik, kjer sva še kakšno uro brala in poležavala v travi. Ko se nama je sonce skrilo za drevo, sva se odpravila naprej. V bližini so ob jezeru stale Rimske terme in malo naprej še Kitajski paviljon, v katerem je razstavljen kitajski porcelan, ki je bil v času rokokoja med plemstvom izredno priljubljen.
Preostanek dneva sva preživela v mestu, ki je prav prijetno umirjeno. Zvečer sva se odpravila na večerjo v lokal z imenom Frida Kahlo, ki se nahaja prav pod najinim balkonom. Naročila sva si tortilje in enchiladase z zelenjavo. Hrana je bila tako okusna, da bova odslej gotovo stalni stranki, pa tudi ambient je nadvse prijeten.
