petek, 28. april 2017
Lizbonska zgodba (I. del) Sonce je ravno vzšlo nad opečnatimi strehami in rahel veter z morja mi nosi lase čez obraz, ko z vrha nenavadne železne konstrukcije Santa Juste opazujem prebujajoče se mesto. Nad hišami jadrajo galebi in naraščajoč hrup, ki prihaja z ulice, naznjanja, da se mesto počasi prebuja. Nedaleč stran stoji karmeličanski samostan ali bolje rečeno to, kar je po letu 1755 od njega še ostalo. Pravzaprav nič več kot okostje ... |
četrtek, 27. april 2017
Zbledeli čari Algarva Morda je prav odmaknjenost od glavnih turističnih poti kriva, da ima Faro še zmeraj šarm tradicionalne Portugalske, ki ga je v borbi za horde turistov večji del Algarva žal klavrno izgubil. To nam je postalo zares jasno šele naslednji dan, ko smo ob južni obali brez uspeha iskali ostanke tistih pristnih ribiških vasic, ki so nekdaj kraljevale ob Atlantskem oceanu. Verjetno niti ne bi smelo biti tako presenetljivo ... |
sreda, 26. april 2017
Štorklje nad belim Farom Pozno popoldne se Transaviin Boeing 737 po treh urah letenja končno dotakne steze na letališču v Faru. Ko stopim skozi vrata letala, veter prinese vonj po morju. Globoko vdihnem. Končno, počitnice! Pod krilom aviona mi ati na vse pretege signalizira, naj ga slikam z uslužbenko, ki v prevelikem oranžnem odsevnem jopiču nič hudega sluteč usmerja zablodele potnike. Ko naju opazi, najprej dobiva precej začuden pogled - seveda ji ni nič jasno ... |