|
četrtek, 7. avgust 2014
Spet v Kuala Lumpurju Ob polnoči smo se v George Townu vkrcali na spalni bus, ki je bil sicer presenetljivo udoben - imel je namreč le tri sedeže v vrsti, poleg tega pa so se ti podrli skoraj v povsem ležeči položaj. Toda (ja, "there's always a but") avtobus je imel tudi hudo pomankljivost ... |
|
sreda, 6. avgust 2014
Nepričakovano še v George Town Že s Perhentianov smo si poskusili urediti prevoz do Kuala Lumpurja, saj nas je čez dva dni čakal let proti domu. Ena izmed opcij je bil nočni avtobus, druga dnevni bus in tretja letalo. A vse se je zapletlo, ko nam je receptor povedal, da so vsi avtobusi polni, saj se ljudje po koncu praznikov Hari Raye vračajo iz vasi nazaj v mesta ... |
|
ponedeljek, 4. avgust 2014
Sončni zahod med želvami Enega izmed dni na otoku smo izkoristili za izlet na bližnje tri neposeljene otoke. Lastnik naših hišk nam je zatrdil, da je to pač najlepši kotiček podvodnega sveta na Perhentianih in po kratkem barantanju za ceno smo se oboji pošteno nasmejali (tu turisti ne barantajo prav veliko) - ampak cena pa je bila kljub vsemu znatno nižja ... |
|
petek, 1. avgust 2014
Morski psi Po večernem dežju, ki se je sicer vnesel kakšno uro po našem prihodu, nas je naslednje jutro pričakalo sonce. Z Mihom sva že pred sončnim vzhodom pograbila fotoaparate in se odpravila na sprehod po plaži. Vse je bilo tako mirno in tiho, nikjer nikogar, samo spokojno valovanje morja. Jutra na morju so prav gotovo najlepši del dneva ... |
|
sreda, 30. julij 2014
Na morje! Zadnji večer v Kuchingu smo se odpravili na lov za rečnimi delfini (Irrawaddy dolphin), ki živijo na izlivu reke Santubong, vendar jih na žalost nismo uspeli videti. V resnici sicer ne gre za čisto rečne delfine, saj najraje živijo tam, kjer se mešata sladka in slana voda. Evolucijsko so najsorodnejši orkam in nimajo dolgega špičastega nosu, ki je sicer značilen za delfine ... |
|
torek, 29. julij 2014
Kuching - Mačje mesto V Kuchingu smo preživeli praznične dni Hari Raye, ko je v mestu bolj ali manj vse zaprto, z izjemo indijske in kitajske četrti. No, odprt je bil tudi največji šoping center v središču mesta, z lepimi in poceni stvarmi, tako da smo v presledku dveh dni tam kupili tri pare allstark (ne, žal niso bile vse zame), ker so bile le-te vsaj za polovico cenejše kot pri nas ... |
|
nedelja, 27. junij 2014
Končno v Kuchingu Naslednje jutro, po tem ko smo še eno noč nepričakovano preživeli v Mulu, smo ob 10h zjutraj čakali na vkrcanje na letalo proti Miri-ju in naprej v Kuching. Ko je že zgledalo, da tokrat ne bo težav, ne z vremenom in ne s čem drugim, so na letališču ugotovili, da so na prvem letalu rezervirali več sedežev kot jih je sploh na letalu, polno zasedeno pa je bilo tudi drugo letalo ... |
|
sobota, 26. junij 2014
Še vedno v Mulu Dan po vzponu na Špičake smo se zjutraj po isti poti, najprej 9 km peš, nato pa s čolnom vrnili v vas. Tam smo si poiskali poceni prenočišče, ki je bilo po eni strani slabo, saj so nas ponoči grizle bolhe, po drugi strani pa niti ni ne, saj nam je lastnik prenočišča dovolil, da smo se spravili na drevo polno rambutanov tik za hišo ... |
|
četrtek, 24. julij 2014
Vzpon na Špičake (Pinnacles) Iz vasi smo nadaljvali pot s čolnom po reki navzgor. Namenjeni smo bili v Camp 5, ki je izhodišče za vzpon na Špičake. Toda na poti tja nas je čakal še postanek pri dveh jamah, Wind Cave in Clerawater cave. Wind cave, t.i. Vetrovna jama je dobila ime po mrzlem vetru, ki ga občutiš v ožjih predelih jame. Clearwater cave, ki je v resnici povezana s prvo jamo, pa je s 107 kilometri najdaljša azijska jama ... |
|
sreda, 23. julij 2014
V Nacionalni park Gunung Mulu Naslednje jutro smo iz Kote Kinabalu z lokalnim prevoznikom Malaysian Airlines, MASwings poleteli v Miri in uro kasneje še iz Miri-ja v Mulu. Letališče v Mulu je bilo vsekakor najmanjše letališče, kar smo kdajkoli pristali in verjetno tudi najbolj bogu za hrbtom. V Mulu je mogoče priti samo po zraku ali po vodi, pri čemer slednja opcija v suhi sezoni sploh ne pride v poštev ... |
|
torek, 22. julij 2014
Poležavanje na peščenih plažah Po vrnitvi v Koto Kinabalu smo si vzeli dan premora za snorkljanje in poležavanje na plaži na otokih Nacionalnega parka Tunku Abdul Rahman. Gre za pet otokov, ki ležijo tik ob Koti Kinabalu (oddaljeni so med 3 in 8 km od obale), park pa je ime dobil po prvem premierju po razglasitvi malezijske neodvisnosti ... |
|
ponedeljek, 21. julij 2014
Rojstni dan sredi džungle Med bivanjem v Sukau smo se s čolnom po reki zapeljali še trikrat - dvakrat zjutraj, pred sončnim vzhodom in enkrat popoldne, ko smo zavili v manjši pritok reke Kinabatangan. Tam je kar mrgolelo opic, predvsem makakov, ki so manj plašni od nosanov in se čolnu skoraj povsem približajo ... |
|
nedelja, 20. julij 2014
Življenje na reki Kinabatangan Iz Sepiloka smo se z avtobusom odpeljali naravnost do kraja Sukau, ki leži na bregovih reke Kinabntangan. Ko smo prispeli v vas, je sledila še vožnja s čolnom na drugo stran reke, kjer so nas čakali pripravljeni bungalovi. Ker smo bili še kar pozni, smo se kar takoj naložili nazaj v čolne, za našo prvo plovbo po reki ... |
|
četrtek, 18. julij 2014
Orangutani v Sepiloku Po sestopu z Mt. Kinabala smo pojedli še kosilo, nato pa se udobno namestili na avtobusni postaji pred vhodom v park, da bi počakali na avtobus za Sandakan. Ta naj bi mimo pripeljal predvidoma ob 14h, tako da smo imeli še eno uro časa, da sezujemo gojzarje in jih spakiramo v nahrbtnike ... |
|
sreda, 17. julij 2014
Vzpon na 4095 m Dan smo začeli z obilnim samopostrežnim zajtrkom ob 6.30 zjutraj. Najnujnejše stvari, ki smo jih potrebovali s seboj smo zložili v en večji in en manjši nahrbtnik, preostalo prtljago pa smo pustili v shrambi pri recepciji. Plačali smo vodiča in na srečo dobili takšnega, s katerim smo se lahko vsaj malo sporazumevali v angleščini ... |
|
ponedeljek, 15. junij 2014
Raflezija, največji cvet tropskega gozda Po treh dneh aklimatizacije v Koti smo se končno premaknili naprej. Zgodaj zjutraj smo se z minibusom odpeljali v Ranau, od koder nas je eden izmed domačinov z razpadajočim kombijem zapeljal na željeno destinacijo - v Kokob. Zakaj ravno tja? Razlog je bil ta, da smo si želeli videti raflezijo, ki bi cvetela v naravi ... |
|
nedelja, 14. julij 2014
Zanimivosti Kote Kinabalu V Koti Kinabalu smo preživeli tri dni, od tega je drugi dan skoraj cel dan lilo kot iz škafa. Ko je dež pozno popoldne le ponehal, smo se odpeljali Sabah Muzium-a, muzeja province Sabah. Sabah je ena izmed dveh malezijskih provinc na Borneu (druga se imenuje Sarawak in leži jugozahodneje) ... |
|
nedelja, 13. julij 2014
Sadne tržnice Kota Kinabalu je svojevrsten kraj tudi kar se tiče sadnih tržnic. Noben drugi kraj na Borneu ne ponuja tolikšne raznovrstnosti pa tudi količine sadja kot Kota. Največja sadna tržnica se odpre popoldne, živahno pa na njej ostane še dolgo v noč. Nekaj stojnic s sadjem se najde tudi drugod po mestu, na njih pa prodajajo predvsem durian ... |
|
sobota, 12. julij 2014
Kota Kinabalu - izhodišče naše Bornejske avanture Po dnevu in pol v Kuala Lumpurju smo se v soboto zjutraj spet vračali na letališče. Za Kuala Lumpur smo si pustili še zadnja dva dni potovanja, pred tem pa bo na vrsti Borneo. Čeprav se na prvi pogled Borneo na zemljevidu ne zdi tako zelo velik, je tretji največji otok na svetu ... |
|
četrtek, 10. julij 2014
V Kuala Lumpur V sredo popoldne smo z Budimpešte preko Istanbula poleteli v Kuala Lumpur. Večji del leta nam je uspelo prespati, tako da je 12 ur na letalu še kar hitro minilo. Po pristanku v Kuala Lumpurju smo najprej poiskali prenočišče, nato pa pred spanjem samo še dobro večerjo. Prvo noč je bilo kar težko spati, saj je bilo vroče in soparno, zjutraj pa smo ugotovili, da so nas pogrizle stenice ... |