Kota Kinabalu je svojevrsten kraj tudi kar se tiče sadnih tržnic. Noben drugi kraj na Borneu ne ponuja tolikšne raznovrstnosti pa tudi količine sadja kot Kota. Največja sadna tržnica se odpre popoldne, živahno pa na njej ostane še dolgo v noč. Nekaj stojnic s sadjem se najde tudi drugod po mestu, na njih pa prodajajo predvsem durian, ki je za nekatere kralj sadja, za druge pa ponesrečeno smrdeč izdelek narave.
V spodnji galeriji je vso tropsko sadje, ki smo ga nakupili na tržnici v KK, pri čemer lubenic, ananasa in banan nismo posebej fotografirali. Na prvi sliki je terap ali marang, sadež, ki izvira ravno z Bornea in je v tesnem sorodstvu s kruhovcem in jackfruitom. Na drugi in tretji sliki so rambutani, moje najljubše tropsko sadje. Na četrti sliki je divji durian, ki je za razliko od gojenega rdeče barve in ima nekoliko bolj sladek okus, a žal smrdi prav toliko kot njegov gojeni sorodnik. Durian je edino sadje, ki ga s težavo spravim po grlu. Zaradi smradu ga je na primer prepovednano prinašati na avion, pa tudi na nekatere avtobuse, saj ima tudi neodprt tako močan vonj, da bi polovica avtobusa bruhala.
Na peti in šesti sliki so mangosteeni. Užitna je samo bela sredica, ki je noro dobra, a le, če je sadež povsem svež. Na sedmi sliki je sadež z imenom longan, kar v dobesednem prevodu pomeni zmajevo oko. Je sorodnik ličija, sicer s svojevrstnim okusom, ki je nekoliko bolj intenziven in meni zato še boljši kot liči. Na predzadnji sliki je snakefruit (kačji sadež) in na zadnji Mihov profesionalno razrezan mango :).
