|
petek, 17. maj 2019
Armenija: Jutranja pravljica v Tatevu Budillka zazvoni že pred sončnim vzhodom. Miha samo zamrmra, da naj grem kar sama in da se mi pridruži kasneje, se obrne na drugo stran in spi dalje. Pogledam skozi okno - na obzorju se počasi kažejo obrisi novega dne - nato pa zlezem v hlače in čevlje, nase navlečem še jakno, ki sem jo taktično obesila kar na kljuko in se potiho izmuznem iz hiše. Po blatni ulici se sprehodim skozi spečo vas. Sliši se samo jutranje petje ptic ... |
|
četrtek, 16. maj 2019
Na jug Armenije Še naprej voziva proti jugu, poslušava armenski radio in opazujeva zeleno pokrajino, ki beži mimo. Toda najprej perfektna cesta se kmalu po prečkanju prelaza Vorotan (2344 m) spremeni v švicarski sir. Luknje so tako globoke in tako na gosto posejane, da Miha, ki pilotira armenski roadtrip, sploh ne upa odmakniti oči s ceste. In tako voziva počasi, a vztrajno proti cilju ... |
|
sreda, 15. maj 2019
Armenija: Ognjene skale Noravanka Zvečer sem razmišljala, da je blok, v katerem spiva, videti ... no, bogo. Kako je leta 1988 preživel uničujoč potres, mi ni jasno. Ko zjutraj stopiva na ulico, pred vhodom na tleh leži zajeten del ometa in betona, ki se je ponoči očitno odkrušil z bloka. Vse skupaj je prav smešno, a sva kljub vsemu vesela, da se nama ne bo več treba peljati z razpadajočim in smrdljivim dvigalom ... |
|
torek, 14. maj 2019
Boleča rana v armenski zgodovini Stojiva na drugi strani Yerevana, na ploščadi s pogledom na mesto, čeprav ga ne vidiva. Obdana sva z velikimi betonskimi stebri, ki se vzpenjajo nad nama in se nekje visoko nad glavami staknejo v krogu. Pod krogom na tleh gori ogenj. Gori za vsa izgubljena življenja in za vse preživele, ki še vedno čutijo izgubo. Okrog ognja so zbrani otroci, ki na tla polagajo rože. Tiho in mirno stojijo ob cvetju in čeprav so premajhni, da bi docela razumeli krivico ... |
|
torek, 14 maj 2019
Yerevan - moderna prestolnica Noč je bila dolga. Predolga. Z nočnim vlakom ni bilo sicer nič narobe in prav gotovo bi se dalo prav zgledno spati celo noč ... če ne bi bilo vmes mejnega prehoda in še prav po sovjetsko utečenega natančnega pregleda vseh potnikov, ki so se znašli na vlaku iz takšnega ali drugačnega razloga. Ker je šele maj in se turistična sezona še ni zares pričela, nas na vlaku ni veliko. Nekaj domačinov in nas tujcev, ki bi nas prav gotovo lahko prešteli na prste ene roke ... |