|
sobota, 24. september 2016
Kirgizijski snežni leopardi Dan pred odhodom domov sva se odločila, da poskusiva srečo in se na slepo odpeljeva do Rehabilitacijskega centra za snežne leoparde NABU. Iz Cholpon Ate naju je naključni mimoidoči zapeljal do vasi Semenovka, tam pa sva imela srečo že s prvim taksistom, ki je po nekaj pojasnjevanja dajal vtis, da ve, kam naju mora peljati. Cesta je bila slaba že od samega začetka, s časom pa je postajala le še slabša ... |
|
četrtek, 22. september 2016
Petroglifi v Cholpon Ati Do konca potovanja nama je ostalo še natanko tri dni. Kar nekaj časa sva razmišlajala, kako jih porabiti. Že od začetka potovanja sva se trudila stopiti v stik z rehabilitacijskim centrom za snežne leoparde, saj je bilo to nekaj, kar naju je kot biologa res zanimalo. Jaz sem informacijo o tem pred potovanjem bežno zasledila na internetu, šele s Karakola pa sva poslala tudi prve e-maile. A se je stvar izkazala za precej težavnejšo, kot sva pričakovala ... |
|
sreda, 21. september 2016
Tash Rabat, čudovit ostanek Svilne ceste V Tash Rabat sva prispela okoli pol devetih zvečer. Že kakšno uro pred našim prihodom se je povsem stemnilo, tako da v trdi temi ob prihodu nisva videla ničesar, razen obrise petih jurt, ki jih je osvetljevala brleča žarnica. Če si ne želite bližnjega srečanja med avtomobilom in kravo ali konjem, nočne vožnje sicer toplo odsvetujem, saj je živali (pa ne samo ene, ampak ponavadi cele črede) na cestah ogromno. Po prihodu na cilj sem si tako kar malo oddahnila ... |
|
ponedeljek, 19. september 2016
Köl Suu - košček raja v "Nebeškem gorovju" Po koncu trekinga do jezera Ala Köl je bil že čas, da se končno premakneva naprej. S Karakola sva se z maršutko dolgih šest ur cijazila do Naryna na jugu države. Težava teh voženj niti ni bila njihova dolžina, temveč pomanjkanje prostora za noge v maršutkah - oziroma pomanjkanje prostora na splošno. Natlačenih kombijev z malo prostora za noge smo sicer vajeni iz JV Azije, a Kirgizijci sploh niso majhni ljudje ... |
|
sobota, 17. september
Pisano jezero Ala Köl Kirgizija je dežela s tako čudovito naravo, da bi pravzaprav ves mesec tu lahko preživel samo na trekingih. Septembra, ko je število turistov res res majhno, sta samota in mir v gorah nepopisna. Že takoj po tem, ko sva se vrnila z ledenika Inylchek, sva se odločila, da dodatne tri dni, ki sva jih še imela na voljo, izkoristiva še za en krajši treking, tokrat do jezera Ala Köl. Še posebej zato, ker je bilo vreme še zmeraj odlično in temperature ugodne ... |
|
sreda, 14. september 2016
Doline ob južni obali jezera Issyk-Kül Po vrnitvi v Karakol sva si v lokalni restavraciji najprej privoščila pošteno večerjo, ki se je po tednu dni bolj ali manj enolične prehrane prav prilegla. Karakol, kot tudi ostala mesta v Kirgiziji, sama po sebi niso ne vem kakšna atrakcija - kup stanovanjskih hiš in kakšen socialistični blok, z nekaj restavracijami in trgovinami na "glavni" ulici ter vsaj eno tržnico. Karakol se lahko pohvali še z nekaj mošejami in čudovito leseno rusko ortodoksno katedralo iz konca 19. stoletja ... |
|
torek, 13. september 2016
Dan z razgledom na sedemtisočake Do konca trekinga so nam ostali še trije dnevi. Šotore smo pustili v kampu Iva in se namenili na krožni pohod po ledeniku proti kampu Glina (3100 m). Za pot do baznega kampa na koncu doline, ki leži na ledeniku na 4000m višine, bi potrebovala še tri dodatne dni, a sredi trekinga si žal ni mogoče premisliti, saj so bile zaloge hrane, ki smo jih imeli s seboj, pač omejene. A če se še kdaj vrneva sem, nama bazni kamp South Inylchek prav gotovo ne uide ... |
|
sobota, 10. september 2016
Na šesti najdaljši ledenik na svetu Mrzlo jutro na nekaj čez 3500 m smo ublažili z vročim čajem in ovseno kašo v mleku, nato pa kar kmalu zagrizli v breg, ki nas je še ločeval od prelaza. Nad 3500 m počasi začutiš tudi pomanjkanje kisika, saj hoja v breg postane počasnejša, dihaš pa kot parna lokomotiva. A na srečo noben od naju ni imel kakšnih posebnih težav zaradi višine. Sama sem jih izkusila že kar nekajkrat, a sem se v tem času naučila tudi nekaj trikov ... |
|
četrtek, 8. september 2016
Treking v pogorje Tian Shan Po obisku Nomadskih iger sva se iz Gregorievke z maršutko odpeljala v uro in pol oddaljen Karakol, ki leži na skrajni vzhodni strani jezera Issyk-Kül. Iz Karakola sva bila namenjena na enotedenski treking v osrčje pogorja Tian Shan, predela Himalaje, ki leži na meji med Kirgizijo in Kitajsko. Za treking sva potrebovala obmejno dovolilnico, ki so nama jo uredili pri pohodniški agenciji Kyrgyz Tours, kjer so nama uredili tudi vodiča in nosača ... |
|
torek, 6. september 2016
Svetovne nomadske igre Da v Kirgiziji med 3. in 8. septembrom potekajo Svetovne nomadske igre sploh ne bi vedela, če v hostlu v Biškeku ne bi naletela na letak s programom in opisom aktivnosti. Tako sva se odločila, da najin plan nekoliko prilagodiva (ja, že prvi dan :P) in se pred trekingom ustaviva še v Cholpon Ati oz. v bližnji dolini nad vasjo Gregorievka, kjer poteka del iger na prostem. S shared-taxijem sva se zjutraj iz Biškeka odpeljala proti Cholpon Ati ... |
|
nedelja, 4. september 2016
Biškek - še živeči spomenik Sovjetske zveze Prvi septembrski vikend sva iz Amsterdama preko Instanbula poletela v Kirgizijo. Za obisk te, ne prav dobro poznane srednjeazijske države sva se odločila povsem spontano, potem ko sva pri Turskish Airlines-u odkrila poceni letalske karte. Krajše brskanje po internetu je razkrilo, da cenovno ugodna in še zmeraj relativno neturistična država ponuja čudovito naravo in prijazne domačine - in karte so bile kupljene ... |