|
sreda, 24. avgust 2011; dopolnjeno v petek, 13. julija 2016
Želvice za konec Še dva dneva, ki sta nama ostala do konca potovanja sva preživela na JV obali. Tam sva obiskala organizacijo, ki se ukvarja z ohranitvijo morskih želv. Želvja jajca tako kupujejo na tržnicah, kjer jih, čeprav nelegalno, še zmeraj prodajajo, potem pa jih na ograjenih delih plaže zakopljejo v pesek in čakajo, da se iz njih izležejo male želve. Dva dni stare potem izpustijo v morje. Poškodovane in albino želve zadržijo, saj bi v naravi slej ko prej poginile ... |
|
ponedeljek, 22. avgust 2011; dopolnjeno v četrtek, 11. julija 2016
Iz oči v oči z leopardom Iz Tissamaharame sva se z džipom že ob petih zjutraj odpravila na celodnevni safari v nacionalni park Yala. Območje je zavarovano že od leta 1938, z leti pa so zaščiten predel še povečali, tako da njegova površina danes znaša nekaj manj kot 1000 kvadratnih kilometrov. Tu prebiva in gnezdi 215 vrst ptic in 44 vrst sesalcev, med katerimi sta najzanimivejša predvsem azijski slon in leopard ... |
|
nedelja, 21. avgust 2011; dopolnjeno v sredo, 10. avgusta 2016
Ayurveda in festival puja v Kataragami Ayurveda je hindujska tradicionalna medicina, ki sicer nima prav veliko podpore v znanstvenih krogih, a se je na Šrilanki ljudje poslužujejo pogosteje kot uradne medicine. Po ayurvedskih centrih na Šrilanki slovi kraj Ella, zato sem se odločila, da brez obiska enega izmed teh, Elle pač ne moreva zapustiti. Dopoldne sva se tako odpravila na treking na Little Adam's Peak, popoldne pa na razvajanje, ki se mu reče šrilanška masaža ... |
|
sobota, 20. avgust 2011; dopolnjeno v ponedeljek, 8. avgusta 2016
Na koncu sveta Potovanje sva nadaljevala proti Nuwari Eliyi, najvišje ležečemu mestu na Šrilanki (skoraj 1900 m nadmorske višine), ki poznano kot območje, s katerega prihaja najboljši cejlonski čaj. Kamorkoli se ozreš, vidiš samo nasade čajevca, na katerih delajo pretežno tamilske ženske. Čaj je glavni izvozni produkt Šrilanke in prispeva 2% letnega BDP-ja. V začetku 19. stoletja so angleški kolonialsti najprej poskusili z gojenjem kave, zaradi česar so izkrčili velike površine tropskega gozda ... |
|
četrtek, 18. avgust 2011
Rafting na reki Kelani Na trekingu ob reki Kelani sva prečkala nekaj manjših vasic, gazila po reki in z nog frcala pijavke, ki pa jih je bilo tukaj občutno manj kot v džungli. Vmes naju je dobila poštena ploha, zato sva bila primorana prevedriti pod streho ene izmed hišk ... |
|
torek, 16. avgust 2011
Safirji, rubini in kar je še tega kamenja Kar težko sva se odpravila iz Sinharaje. Ljudje in vsa tista divjina so nama tako prirasli k srcu, da bi lahko ostala še kakšen teden, vendar sva, če sva hotela videti še preostanek Šrilanke, morala naprej. Naslednji kraj, kjer sva se ustavila, je bila Ratnapura ... |
|
ponedeljek, 15. avgust 2011
Tropski deževni gozd Nacionalni park Sinharaja je biodiverzitetna vroča točka Šrilanke, saj gre za zadnji ostanek primarnega tropskega deževnega gozda. Čeprav je njegova površina precej majhna, je število endemičnih vrst na tem območju izjemno (po ocenah strokovnjakov je več kot 50% živalskih vrst takih, ki jih najdemo samo na tem območju in nikjer drugje na svetu). Zato verjetno ni prav nenavadno, da je Sinharaja zavarovana na vse mogoče načine ... |
|
ponedeljek, 1. avgust 2016
Raj za ljubitelje sadja Še en dan sva preživela v hriboviti okolici Kandyja, saj sva hotel videti še nekaj podeželja. Zjutraj sva se stisnila v tuk tuk in to dobesedno stisnila, saj te trikolesne škatlice niso narejene po zahodnjaških merah. Res neverjetno kako se lahko v en tuk tuk zbašejo cele družine, po 5 ljudi, midva pa sva dva suhca in imava težave ... |
|
četrtek, 11. avgust 2011
Esala Perahera Pot naju je pripeljala nazaj v Kandy - seveda z razlogom. Zvečer se je odvijala Esala Perahera, največji festival na Šrilanki, ki bi ga bilo res škoda zamuditi. Popoldne, ko sva prispela v mesto, je vse vrvelo v pripravah na večerni spektakel. Družine so že celo popoldne presedele na pločniku na kartonih in folijah, da bi si zagotovile kar najboljši prostor ... |
|
torek, 9. avgust 2011
Po nekdanji prestolnici Polonnaruwa skupaj s Dambullo in Anuradhapuro sestavlja t.i. Kulturni trikotnik (Cultural triangle). Večina najpomembnejših kulturnih znamenitosti namreč leži prav znotraj trikotnika, ki ga omejujejo omenjena mesta. Polonnaruwa je bila okoli 100 let prestolnica Šrilanke. Preden so ostanke takratnega mesta odkrili, so bili ti kar sedem stoletij prerasli z gozdom in zato praktično nevidni ... |
|
sreda, 27. julij 2016
Jaffna - mesto, kjer krave zajtrkujejo v restavraciji Iz Trincomaleeja sva se odpravila proti tamilski prestolnici, daleč na sever otoka. Kljub temu da bi lahko tja prišla z redno avtobusno linijo, sva se odločila, da v mestu Vavuniya presedeva na vlak. Slikovite šrilanške železnice so nama namreč do takrat že dodobra prirasle k srcu. Poleg tega je bil odsek železniške proge od Vavuniye do Jaffne nedavno popolnoma prenovljen ... |
|
nedelja, 7. avgust 2011; dopolnjeno v ponedeljek, 25. julija 2016
Trincomalee V Trincomaleeju je v nedeljo zjutraj vrvelo kot v mravljišču. Na tržnici so prodajali svež ulov, ribe vseh mogočih vrst in oblik, vonj po njih pa se je širil tako rekoč čez celo mesto. Ubežala sva mu šele, ko sva se povzpela na trdnjavo Fort Frederick, ki leži visoko nad mestom. Trdnjavo so leta 1623 zgradili Portugalci, pri tem pa uničila hindujski tempelj, ki je do tedaj kraljeval povsem na koncu rta ... |
|
petek, 5. avgust 2011
Dve leti po vojni Iz Anuradhapure sva se odpravila proti severu. Vozila sva se iz ene vasice v drugo. Na riževih poljih je pravkar potekala žetev; cele družine so s srpi na žgočem polju žele pridelek. Kmalu so se riževa polja spremenila v velika akumulacijska jezera, ob katerih so se pasli vodni bivoli. V vodi je hrano iskalo stotine ptic - elegantni ibisi, čaplje, pelikani ... |
|
petek, 22. julij 2016
O ljudeh in običajih V tem času, ki sva ga preživela na Šrilanki, sva izvedela že precej zanimivih dejstev o življenju na otoku, kjer ima tradicija še zmeraj izjemno pomembno vlogo v družbi. Ženske so na Šrilanki v veliki meri še vedno odvisne od moških. V tradicionalnih družinah so poroke še zmeraj dogovorjene ... |
|
sreda, 20. julij 2016
Sveti kraji V Anuradhapuri sva preživela dva prijetna dneva. Sprehodila sva se med ostanki nekdaj mogočnih stavb, mimo največje dagobe na Šrilanki, ki v višino meri kar 120 m. Zgrajena je iz 90 milijonov opek in je bila v času konstrukcije tretja najvišja stavba na svetu ... |
|
ponedeljek, 1. avgust 2011; posodobljeno v torek, 19. julija 2016
Na Levjo skalo Naslednje jutro sva se odpeljala do Sigiriye ali Levje skale, ki spada pod Unescovo kulturno dediščino. Fascinantna je že sama skala, ki se sredi ničesar dviga 200 m na pokrajino, če pa si predstavljam, da je na strani stal še ogromen lev, je bil pogled nanjo res veličasten. Pred skalo je bil okoli leta 500 zgrajen mogočni kompleks stavb, čeprav dokazi pričajo, da so prvi prebivalci, budistični menihi, ta kraj poseljevali že v 3. stoletju pr. n. št. ... |
|
nedelja, 31. julij 2011; posodobljeno v nedeljo, 17. julija 2016
Templji v Dambulli Dambulla je majhno mestece, znano predvsem po templjih, vklesanih v živo skalo. Izvirajo iz približno 100 let pr. n. št. in so res prava mojstrovina. Po (pre)številnih stopnicah sva se povzpela do vhoda, tik pod vrhom skale. Družbo so nama vso pot delale opice in številni domačini, ki so v templje prinašali rože in sadje ... |
|
sobota, 30. julij 2011; posodobjeno v petek, 15. julija 2016
Kandy Kandy je v nasprotju s Colombom prav prijetno mesto, ugreznjeno med hribovje in obdano z bujnim gozdom. Že prvi dan so naju med zajtrkom zabavale opice. Zajtrk je bil slasten in obilen, sestavljen iz umešanega jajca, toasta, marmelade, ogrooomno sadja in še sveže stisnjenega ananasovega soka za povrh ... |
|
četrtek, 28. julij 2011; posodobljeno v sredo, 13. julija 2016
Prvi vtisi Za nama je bila precej dolgo pot - najprej z vlakom do Münchna, nato z Oman air-om do Muscata in od tam končno do Šrilanke. Sopara, ki naju je pričakala ob izhodu iz letališča v Colombu nama je za trenutek vzela sapo, toda kaj kmalu nama je bilo samo še prijetno toplo. Na letališču sva imela nekaj več kot šesturni nočni postanek, ki sva ga poskusila prespati na neudobnih letaliških stolih ... |