V tem kratkem času, ki sva ga preživela na Šrilanki, sva izvedela že precej zanimivih dejstev o življenju na otoku, kjer ima tradicija še zmeraj izjemno pomembno vlogo v družbi.
Ženske so na Šrilanki v veliki meri še vedno odvisne od moških. V tradicionalnih družinah so poroke še zmeraj dogovorjene, za ohranitev časti pa lahko ženska do poroke na vse obiske hodi le skupaj s svojo mamo in nikakor sama. Med enim izmed pogovorov z domačini sva izvedela, da so očetje primernega moža za svojo hčer izbirali na podlagi ujemanja astroloških znamenj, pa tudi datum poroke so določili glede na horoskop.
Nasploh horoskop igra zelo pomembno vlogo v življenju Šrilančanov. V guesthouse-u v bližini Trincomaleeja, kjer sva prenočevala, so ravnokar dokončali nov bungalov. Zadnjo desko so morali pribiti natančno na določen dan, ker to po horoskopu prinaša srečo, kar pomeni, da bo v njem veliko gostov. Otvoritev je bila precej slavnostna, zraven pa so povabili tudi naju, ki sva bila v tistem času edina njihova gosta. Pogostilo so naju z bananinim pivom in mlečnim rižem. Mlečni riž je sicer najugabnejši možni posladek, ki bi se ga lahko domislila, nočna mora mojega otroštva - a ta je bil na moje presenečenje vrhunska sladica. Narejen je bil z mlekom vodnih bivolov in palminim sladkorjem ter začinjen s cimetom in kardamomom.
Hrana na Šrilanki je odlična, a za povprečnega zahodnjaka hudo pekoča. Čeprav zdaj že iz navade prosiva za "less spicy", se mi zdi, da bi po večini obrokov še zmeraj lahko bruhala ogenj. Sicer pa je najbolj običajna hrana tukaj riž, dhal (rdeča leča) in curry, kakršenkoli pač že. Tega jedo že za zajtrk, pa tudi za kosilo in še za večerjo. Toda pri tem ne gre le za eno vrsto jedi - zdi se, da tukaj curry rečejo vsemu, kar se lahko je zraven riža. Tako sva jedla že piščančji curry, curry iz buč, curry iz bananinih cvetov, curry iz neke zelenjave, ki ji pravijo "ženski prsti" in ima toliko celuloze, da jo komaj prežvečiš itd. Meni daleč najboljša jed na Šrilanki pa je t.i. devilled chicken - za vse prste polizat in to dobesedno, saj tako kot domačini tudi midva jeva z rokami. Poskusila sva tudi njihovo tradicionalno sladico, ki se imenuje wattalappam. Videti je kot karamelni puding, a ima zrnato strukturo, prelit pa je s sirupom kitul palme. Hudo sladko, a dobrega okusa.