|
sreda, 31. julij 2013
Hong Kong - raj za polne denarnice Iz Yangshou-ja smo se s spalnim avtobusom odpeljali proti Hong Kongu, natančneje v Shenzhen, zadnje kitajsko mesto ob meji s Hong Kongom. Ležišča so bila seveda narejena po kitajskih standardih, zato ni bilo nobene možnosti, da bi lahko spali z iztegnjenimi nogami. Jaz sem imela še to srečo, da sem dobila ležišče tik nad motorjem, ki me je vso noč grel v hrbet, da o luknjah na cesti sploh ne govorim - včasih se mi je zdelo, da sem več v zraku kot na postelji ... |
|
nedelja, 28. julij 2013
Stožci kitajskega visokega krasa Naša zadnja destinacija na Kitajskem je bil visoki kras na severovzhodu province Guangxi. Z avtobusom smo najprej prispeli v Guilin, nato pa se odpeljali naravnost v Yangshuo. Yangshuo leži ob reki Li, obdan s številnimi apnenčastimi stožci. Za nastanek teh nenavadnih geoloških oblik so morali biti izpolnjeni štirje pogoji - potrebni so trdi apnenci, v tem primeru devonski, potrebno je močno tektonsko dvigovanje, ki se je tukaj zgodilo hkrati z dvigovanjem Himalaje ... |
|
četrtek, 25. julij 2013
Riževe terase Longji Po umirjenem dnevu, ki smo ga preživeli v Ma'anu, je sledila avtobusna vožnja do Longshenga, od tam pa z drugim avtobusom do t.i. teras Longji ali v angleškem prevodu: Dragon's backbone rice terraces. Gre za hribovito območje, ki je bilo pred približno 500 leti preurejeno v obsežne riževe terase, ki se dvigujejo vse od dna doline pa do vrha hribovja. Vmes stoji več manjših vasic ... |
|
torek, 23. julij 2013
Mostovi vetra in dežja Avtobus, ki bi nas odpeljal iz Zhaoxinga, smo čakali kar na glavni ulici. Uspeli smo izvedeti, da naj bi enkrat med osmo in deseto uro zjutraj peljal tukaj mimo, zato smo ob osmih že z vso prtljago sedeli na ulici in med čakanjem opazovali vrvečo tržnico. Kakšno uro kasneje se je avtobus le uspel prizibati čez vse luknje in grbine na cesti ... |
|
ponedeljek, 22. julij 2013
Med ljudstvom Dong Iz Chengduja proti Kailiju smo na vlaku preživeli celih 21 ur in sploh ni bili tako hudo, kot se morda zdi na prvi pogled. Polovico vožnje smo prespali, drugo polovico pa so nam družbo delali domačini, ki smo se jim očitno zdeli zelo zabavni. Po prihodu v Kaili nas je čakala še avtobusna vožnja do Zhaoxinga, majhne manjšinske vasi precej daleč vstran od vseh večjih krajev ... |
|
petek, 19. julij 2013
Xiong Mao V vasi nedaleč stran od Songpana, se je nekemu kmetu nasmehnila sreča, saj se mu je skotil albino jak, ki je danes prava zvezda vasi. Lastnik se vsakič, ko ga kdo vpraša, ali se lahko z njim fotografira, samo nasmehne in pokima, potem pa z iztegnjeno roko zahteva plačilo. To sicer ni veliko, toda bolje kot nič, sploh če ti za to ni treba vložiti niti malo truda ... |
|
sreda, 17. julij 2013
Košček raja Po čudovitem dnevu v Jiuzhaigou smo se naslednje jutro v dežju peljali nazaj v Songpan. Poleg grdega in meglenega vremena v avtobusu več kot očitno ni delovalo prav nobeno zračenje, saj je bil cel avtobus povsem zarošen, zraka pa je zmanjkovalo že po 10 minutah vožnje. Edina potnika, ki sta sedela na zadnji sedežih in sta imela dostop do premičnih oken, sta spala kot ubita ... |
|
ponedeljek, 15. julij 2013
Jiuzhaigou - tudi to je Kitajska Velike nahrbtnike smo pustili v Emminem guesthousu in se odpeljali v Jiuzhaigou. Avtobus je bil poln, zato nam je Emma uredila starejšega možakarja, ki nas je tja zapeljal le malo dražje, kot bi nas stal avtobus. Denar smo uspeli zamenjati brez večjih težav, kitajsko osebno izkaznico, ki jo potrebuješ za zamenjavo v banki, pa je za nas založil kar varnostnik v banki. Sprehodili smo se tudi do avtobusne postaje in kupili karte za nazaj, da jih slučajno spet ne bi zmanjkalo ... |
|
sobota, 13. julij 2013
Plan B Iz Langmusija smo zgodaj zjutraj ujeli avtobus za Zöige (odpeljal je namreč pol ure prej, kot bi moral po voznem redu), ki je peljal čez obsežno visokogorsko planoto, polno nomadskih šotorov in jakov, vse do majhnega in nič kaj simpatičnega mesta. Čakala nas je še ena avtobusna vožnja do Songpana, vendar smo imeli do takrat tri ure časa, ki smo jih zabili v čajnici, kjer smo bili prava atrakcija ... |
|
petek, 12. julij 2013
Tibetanski pogreb ali ko te pojedo jastrebi Iz Xiaha smo ujeli jutranji avtobus proti Langmusiju, naslednjemu kraju na poti proti Sičuanu. Med vožnjo se je za nekaj časa celo pokazalo sonce, vendar veselje ni trajalo dolgo. Vozili smo se mimo širokih pašnikov, majhnih kmetij, prevozili dva prelaza na okoli 3500 m višine in se na koncu spustili v 3300 m visok Langmusi ... |
|
sreda, 10. julij 2013
Raste trava zelena ... Kakšnih deset kilometrov iz Xiaha se začenjajo obsežna travišča, kjer živijo tibetanski nomadi. Ukvarjajo se pretežno s pašo jakov in ovc, nekateri pa tudi s turizmom, tako da ponujajo spanje v svojih šotorih ali pa posojajo konje, s katerimi je raziskovanje pokrajine najenostavnejše. Tudi pohodništvo je prijetno, vendar je potrebno imeti v roki kak kamen, saj so lahko tibetanski mastifi in ostali potepuški psi zelo napadalni ... |
|
torek, 09. julij 2013
Na robu tibetanske planote Iz Xi'ana smo se z vlakom odpeljali v Lanzhou, skoraj 4-milijonsko mesto ob Rumeni reki, ki se ga je še nedolgo tega držal sloves najbolj onesnaženega mesta na Kitajskem. Tam smo se zadržali samo toliko, kolikor je bilo nujno potrebno, da smo naslednje jutro ulovili avtobus proti Xiahu. Vozili smo se mimo številnih, pretežno muslimanskih vasi, mimo do zadnjega kotička obdelane zemlje, nekajkrat skoraj obtičali v blatu in se na koncu skozi meglo končno prebili v Xiahe ... |
|
nedelja, 07. julij 2013
Glinena vojska za prestrašenega cesarja? Glineni vojščaki Xi'ana se redno uvrščajo na sezname Čudes sveta in prav zares so ena izmed nenavadnejših znamenitosti Kitajske. Za kaj torej gre? V 3. st. pred našim štetjem je živel cesar Qin Shi Huang in je bil prvi cesar združene Kitajske. Bil je pobudnik megalomanskih projektov (kar je, mimogrede, Kitajcem ostao v krvi do danes) ... |
|
sobota, 06. julij 2013
Xi'an V Xi'an smo ponovno potovali z nočnim vlakom, le da so bili spalniki razprodani in nam torej ni preostalo drugega, kot da kupimo karte za sedeže v najnižjem razredu. Vlak je bil močno prenatrpan, ljudje so stali in sedeli po tleh, jedli, cmokali, kašljali, otroci so kričali in starci so pljuvali ... |
|
četrtek, 04. julij 2013
Rdeči lampijončki Čeprav v Ping Yau ni prav veliko za početi, se vseeno splača ostati kak dan več, da si človek malo odpočije od kaosa in gneče velikih mest. Prijeten in miren kotiček se najde v katerem izmed templjev, npr. v konfucijskem templju iz 12. stoletja ali pa v daoističnem templju Qing Xu iz 7. stoletja, kjer so v času našega obiska ravno priredili gledališko predstavo ... |
|
sreda, 03. julij 2013
Romantični Ping Yao V Ping Yao smo prispeli z nočnim vlakom. Spalniki so se izkazali za zelo udoben način transporta, čeprav sta najina sostanovalca v kupeju ves čas nekaj jedla (največkrat kar instant juho z rezanci), ponoči pa zmerno glasno smrčala. Zjutraj nas je končno pričakalo sonce in modro nebo - delal se je čudovit dan ... |
|
torek, 02. julij 2013
Kitajskega zidu se ne vidi iz vesolja Vreme nam v Pekingu res ni bilo naklonjeno, saj je gosta megla vztrajala tudi ob našem obisku ene najbolj znanih kitajskih znamenitosti - Kitajskega zidu. To je ena izmed stvari, na katero ljudje ob omembi Kitajske pomislijo najprej. Marsikdo še zmeraj verjame v mit, da je Kitajski zid viden iz vesolja, vendar to ne drži ... |
|
ponedeljek, 01. julij 2013
Sprehod med pekinškimi znamenitostmi (drugi del) Severno od Prepovedanega mesta ležita dva zanimiva templja - prvi je tibetanski Yonghe Gong, drugi pa konfucijski. Tibetanski tempelj je bil postavljen v centru Pekinga zato, da z njim poudarjajo navidezno enakopravnost vseh verskih manjšin, čeprav je vsem jasno, da je to svetlobna leta daleč od resnice ... |
|
nedelja, 30. junij 2013
Sprehod med pekinškimi znamenitostmi (prvi del) Raziskovanje Pekinga smo pričeli s sprehodom po trgu Tiananmen, ki je tretji največji trg na svetu in velja za nekakšno središče mesta. Trg je bil kraj številnih pomembnih zgodovinskih dogodkov. V času kulturne revolucije so se tu odvijale parade z milijoni ljudmi, še več ljudi se je tukaj zbralo ob smrti Maa Zedonga ... |
|
petek, 28. junij 2013
Zadušljiv in meglen Peking Pot proti Pekingu smo začeli v Benetkah, od koder smo preko Alp poleteli proti Zürichu. Drugi polet, iz Züricha proti Pekingu je trajal dobrih devet ur in se je proti koncu že pošteno vlekel. Ob petih zjutraj smo tako pristali v megleno in zadušljivo kitajsko prestolnico ... |