Iz Langmusija smo zgodaj zjutraj ujeli avtobus za Zöige (odpeljal je namreč pol ure prej, kot bi moral po voznem redu), ki je peljal čez obsežno visokogorsko planoto, polno nomadskih šotorov in jakov, vse do majhnega in nič kaj simpatičnega mesta Zöige.
Čakala nas je še ena avtobusna vožnja do Songpana, vendar smo imeli do takrat tri ure časa, ki smo jih zabili v čajnici, kjer smo bili prava atrakcija. Vsi so hoteli prisesti in govoriti z nami, kljub temu da so kmalu ugotovili, da v kitajščini ne bomo ravno najbolj gostobesedni sogovorniki. Za sosednjimi mizami so moški igrali igro z imenom go, z belimi in črnimi kamenčki, ki so jo na Kitajskem poznali že pred 2500 leti, vendar mi kljub natančnemu opazovanju ni uspelo ugotoviti pravil. Se je pa v Zöige zgodila še ena omembe vredna stvar - pokazalo se je sonce in to celo za več kot pet minut.
Popoldne, ko smo končno prispeli v Songpan, nas je čakalo kar nekaj slabih novic. Emma, lastnica guesthousa, kjer smo se utaborili, nam je povedala, da je cesto do Chengduja zaradi močnega deževja odnesel plaz in da verjetno še nekaj časa ne bo uporabna. Poleg tega pa je tudi sam Chengdu poplavljen do drugega nadstropja. Najprej smo morali domov sporočiti, da smo še živi in da smo precej daleč vstran od najhujših sičuanskih poplav v zadnjih 50 letih, saj so bili doma na tekočem z vsemi novicami in zato tudi primerno prestrašeni. Kot da to ne bi bilo dovolj, se je Hong Kongu bližal še uničujoč tajfun, vendar bi ta moral do našega prihoda že izginiti.
Potrebovali smo torej plan B. Videti je bilo, da nas lahko reši samo polet z bližnjega letališča pri Nacionalnem parku Jiuzhaigou. Cena letalskih kart je seveda primerno poskočila, vendar nam je za 5 dni naprej vseeno uspelo najti še kar ugoden let do bližnjega Chong Qinga. Problem je bil le še ta, kako karte plačati. Po internetu žal ni šlo, ker bi potrebovali generator varnostne kode, ki je ostal doma, z gotovino pa smo prav tako imeli precej težav, saj so bili v Songpanu bančni avtomati ene same banke, ki pa naših kartic ni sprejemala. Nazadnje smo se z Emmo dogovorili, da ji plačamo polovico kart takoj, polovico pa, ko se vrnemo z Juizhaigua, kjer bomo lahko eure zamenjali za yuane.
