Po čudovitem dnevu v Jiuzhaigou smo se naslednje jutro v dežju peljali nazaj v Songpan. Poleg grdega in meglenega vremena v avtobusu več kot očitno ni delovalo prav nobeno zračenje, saj je bil cel avtobus povsem zarošen, zraka pa je zmanjkovalo že po 10 minutah vožnje. Edina potnika, ki sta sedela na zadnji sedežih in sta imela dostop do premičnih oken, sta spala kot ubita in šele ko je bilo polovici avtobusa že slabo, nam je uspelo enega zbuditi in ga prepričati, da je odprl okno.
V Songpanu se ni dogajalo nič posebnega. Medtem ko smo v priljubljeni backpackerski restavraciji planirali nadaljnjo pot, smo se spoznali z dvema študentoma iz Švice in z dvema priletnima Nizozemcema. Pogovor je nekako nanesel na Huanglong, drugi nacionalni park v bližini Songpana in začeli smo se dogovarjati, da bi se naslednje jutro skupaj odpravili tja. Ponudba je bila mikavna, toda pojavil se je drug problem - kako dobiti dovolj denarja, če bančni avtomat noče tvoje kartice. Ko sta Švicarja slišala, kakšno težavo imamo, sta nam bila brez pomisleka pripravljena zamenjati naše eure za yuane. In tako smo naslednje jutro krenili proti Huanglongu. Nabasani v majhnem kombiju smo se vzpenjali na prelaz, da je uboga mašina še komaj vlekla. Ustavili smo se šele na vrhu, na višini 4100 m, obdani z mogočnimi 5 in 6 tisočaki. Nekaj domačinov je na vrhu, na mrzlem vetru prodajalo nakit, rute in kožuhovino različnih živali.
Huanglong je, tako kot tudi Jiuzhaigou, na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Na srečo (ali pa na žalost?) je veliko manjši od Jiuzhaigou-a, zato smo lahko celega prehodili v treh do štirih urah. Vzpon vendarle zahteva nekaj več časa, saj je na višini okoli 3500 m kisika že precej manj, zato smo bili kar hitro pošteno zasopli. Toda razgledi in enkratna pokrajina so odtehtali ves trud - to je bil eden najlepših krajev, kar sem jih kdaj videla.
Območje Huanglonga je hkrati tudi kraj, kjer živi največ ogroženih toponosih nosanov. Večino časa se zadržujejo visoko v krošnjah, do višine približno 3400 m, a jih je kar težko najti, saj število osebkov precej hitro upada (njihova slika je vzeta z interneta).
