Še en dan sva preživela v hriboviti okolici Kandyja, saj sva hotel videti še nekaj podeželja. Zjutraj sva se stisnila v tuk tuk in to dobesedno stisnila, saj te trikolesne škatlice niso narejene po zahodnjaških merah. Res neverjetno kako se lahko v en tuk tuk zbašejo cele družine, po 5 ljudi, midva pa sva dva suhca in imava težave ...
Iz Kandyja sva se odpravila v Sinharajo. Med potjo sem opazovala domačine, ki so ob cesti prodajali sadje. V teh dobrih dveh tednih sva poskusila že vse mogoče sadje in zelenjavo, ki sva ga videla. Jaz sem se čisto zaljubila v rambutane, ki so odličnega okusa. Poskusila sva tudi durian, kralja med sadeži, ki pa naju ni najbolj navdušil. Vonj je bil enostavno preveč ogaben, da bi ga človek jedel z veseljem. Veliko boljši je njegov sorodnik jackfruit. Izvrstni so tudi mangi, papaje, kokosi, rdeče in rumene lubenice, pa ananas in toliko različnih vrst banan, da niti nisva vedela, da jih toliko sploh obstaja.
