torek, 22. julij 2014 Poležavanje na peščenih plažah
Po vrnitvi v Koto Kinabalu smo si vzeli dan premora za snorkljanje in poležavanje na plaži na otokih Nacionalnega parka Tunku Abdul Rahman. Gre za pet otokov, ki ležijo tik ob Koti Kinabalu (oddaljeni so med 3 in 8 km od obale), park pa je ime dobil po prvem premierju po razglasitvi malezijske neodvisnosti. Kar nekaj časa smo se odločali, na katerega izmed otokov bi šli in se na koncu odločili za Mamutik, ker je majhen in ne preveč oblegan. Največja otoka, Gayo in Manukan smo izločili že na začetku, saj sta polna turistov in prenočišč, za Mamutik pa nam je Lucy, lastnica prenočišča uredila popust, tako da je bila izbira kot na dlani.
Ob 9h zjutraj smo se z ladjico odpeljali na Mamutik. Valovi so bili zaradi tajfuna na Filipinih še vedno precej visoki, zato je mali čoln pošteno nametalo. Na srečo smo bili hitro na otoku in plaža je bila zjutraj povsem prazna. Cel dan smo preživeli v vodi, ki je bila zaradi valov nekoliko kalna, a ne toliko, da bi bilo zares moteče. Koralni greben je bil sicer lep, a po potapljanju v Nacionalnem parku Komodo človek postane resnično izbirčen.
Edina majhna restavracija na otoku streže izvrstno in poceni hrano, tako da smo si sredi dneva privoščili obilno kosilo. Popoldne smo izmenično ležali na plaži, kjer nam je nekaj časa delal družbo majhen water monitor (kuščar, za katerega slovenskega imena se še nismo spomnili). Z otoka smo se odpeljali ob štirih popoldne, s tako polnim čolnom, da smo na zavojih občasno zajemali vodo. Ko smo se vrnili v sobo in je Miha slekel majico, smo ugotovili, da ga je skozi črno-belo majico opeklo v črtah :).
Naslednji dan sta mi moja sopotnika za rojstnodnevno darilo kupila masažo v bližnjem masažnem salonu, ki nam ga je priporočila Lucy. Pridružila se mi je Neeltje, Nizozemka, ki smo jo spoznali v guesthouse-u in se je včeraj ravno vrnila z Mt. Kinabala. Priznati je treba, da je maserka res obvladala, čeprav sem bila na masažah že v kar nekaj državah.