Za študentarijo in vse ostale popotnike, ki so zmeraj brez denarja: Kako znižati stroške potovanja?
Kako potovati čim ceneje, je eno izmed najpogostejših vprašanj, ki me pričaka na mojem elektronskem naslovu. Očitno je, da se da potovati tudi z relativno malo denarja, vsaj če primerjamo število ljudi, ki potuje, s številom milijonarjev na tem svetu. :) Če imamo v mislih potovanja na druge celine, potem je lahko že samo letalska karta velik finančni zalogaj, še posebej, če se jza nakup odločimo v zadnjem trenutku. V tem članku sem zato zbrala nekaj nasvetov, ki lahko naredijo vaše potovanje precej cenejše in v nekaterih primerih tudi zabavnejše.
Nakup letalske karte Nakup letalske karte je lahko eden izmed najpomembnejših vzrokov, da stroški potovanja močno poskočijo. Najboljši nasvet bi bil, da že nekaj mesecev pred načrtovanim potovanjem spremljate strani, ki objavljajo akcijske cene letalski kart (za Slovenijo in okolico sta takšni strani Po Svetu in Izleti na dlani) ter t.i. error fare karte, za katere je cena zaradi napake v sistemu prav smešno nizka. Če boste redno spremljali omenjeni strani, boste ugotovili, da lahko npr. na Karibe ali Florido z bližnjih letališč poletite že za 300 eur ali celo manj, v Indonezijo za 400 eur in na Islandijo za 120 eur. Še lažje bo cenejšo vozovnico dobiti, če ste nekoliko fleksibilni z datumi odhoda in prihoda, če potujete izven glavne sezone, ali pa če destinacijo za svoje naslednje potovanje izbirate glede na ceno letalskih kart (in verjamem, da se v tej trditvi najde kar nekaj izkušenih popotnikov).
Cena letalske karte je velikokrat močno odvisna tudi od odhodnega letališča. Tako so akcije iz ljubljanskega letališča veliko redkejše (čeprav jih je zadnje čase že precej več) kot iz Benetk ali celo Milana. Seveda je potem potrebno v stroške všteti še prevoz in parkiranje na letališču. V vsakem primeru pa si zapomnite, da se karte splača kupiti relativno hitro, kajti nekaj tednov pred potovanjem so cene največrat precej višje.
Prenočišča Tudi na prenočiščih se da prihraniti celo premoženje, še posebej če potujete po razvitih država (predvsem Evropa, Amerika in Avstralija), kjer so cene prenočišč obupno visoke. Vsakomur, ki me vpraša, kje najti najcenejša prenočišča, priporočam Couchsurfing - ceneje pač ne gre. Couchsurfing lahko, ko si zaželite malo zasebnosti, po mili volji kombinirate z navadnimi prenočišči, pa lahko na tak način še zmeraj prihranite denar za polovico nočitev. Če potujete po Evropi, kjer npr. v Nemčiji soba v skupinskih spalnicah v hostlu stane 25 eur (in je cenejše prenočišče včasih težko dobiti), lahko v mesecu dni prihranite 750 eur na osebo! 750 eur pa je že kar precej denarja.
V državah, kjer je dovoljeno divje kampiranje (Švedska, Francija, Islandija, Irska ...), lahko prihranite tudi s tem, da zvečer šotor postavite nekje na robu gozda ali avtodom parkirate na nekoliko odmaknjenem vaškem parkirišču. Po Franciji smo tako za 3 ljudi za prenočišča v dveh tednih ošteli celih 20 eur (tu in tam je bilo potrebno napolniti baterije za fotoaparat in se, seveda, tudi stuširati).
Tretja možnost, kako prihraniti denar na prenočiščih, so nočni prevozi. Številne avtobusna podjetja na daljše razdalje ponujajo nočne avtobusne prevoze (npr. Japonska (obstajajo celo taki, ki so samo za ženske ;) ), Eurolines avobusi po Evropi itd.). Seveda je potrebno vzeti v zakup, da spanje na prekratkih ležiščih in ledeno mrzlih azijskih avtobusih ni enako kakovostno, kot spanje na mehki žimnici nekaj-zvezdičnega hotela, a za nekaj prišparanih evrov se je včasih potrebno odpovedati kančku udobja.
Hrana Ja, tudi pri hrani se da prihraniti. Če potujete po razvitih državah, je hrana v restavraciji obupno draga. Na Nizozemskem normalen obrok hrane, z izjemo kebaba in hitre prehrane, stane vsaj 15 eur; prav tako v Veliki Britaniji in še veliko več na Islandiji. V omenjenih državah lahko veliko prihranite s tem, da si kuhate sami. Skorajda vsi hostli imajo skupne kuhinje, pa tudi gostitelji preko Couchsurfinga skorajda brez izjeme z veseljem odstopijo svojo kuhinjo. V azijskih in južnoameriških državah je hrana v restavracijah precej bolj poceni in navadno ne predstavlja tako velikega finančnega zalogaja. Kljub temu pa lahko še zmeraj prihranite s tem, da jeste v manjših restavracijah, kjer jedo večinoma lokalci ali pa si privoščite obrok kar na ulici. Zapomnite si, da je hrana na ulici velikokrat bolj sveža od tiste v restavraciji - poskrbite le za to, da jeste hrano, ki je bila skuhana pred vami in ni na soncu stala že pol dneva.
WWOOFing in delo v tujini WWOOFing (World Wide Opportunities on Organic Farms) je zanimiv način, kaki si v tujini zaslužiti hrano in streho nad glavo. Gre za združenje ekoloških kmetov iz 99 držav po vsem svetu, ki v zameno za 4-6 urno pomoč na kmetiji, ponujajo posteljo in hrano, nekateri pa še manjšo žepnino. WWOOFing je najbolj razvit v Avstraliji in Novi Zelandiji, ki letno sprejmeta okoli 2500 prostovoljcev, a gostiteljev ni težko najti niti v Evropi in Amerikah.
Če vam delo na ekološki kmetiji ne diši najbolj, je možnosti še zmeraj kar precej. Če še študirate, je najbolj enostavno, da izkoristite možnosti za izmenjavo v tujini, najsi bo to preko evropskega programa Erasmus+, ali kakšnega drugega programa, ki ga omogoča vaša fakulteta. Izmenjava bo sicer v prvi vrsti namenjena študiju, a vikende in počitnice lahko brez težav izkoristite za raziskovanje nove dežele, prav tako pa lahko po koncu izmenjave nekaj časa namenite samo potovanju. Po koncu študija lahko na enak način izkoristite prakso v tujini, ali pa odločite za nadaljevanje študija na višji stopnji v tujini.
Poleg omenjenih možnosti obstaja tudi precej poklicev, ki omočajo da si v tujini zaslužite nekaj denarja, vikende in dopust pa izkoristite za potovanje. Ena izmed precej popularnih oblik dela v tujini je au pair, pri čemer v zameno za prenočišče, hrano in manjšo plačo pazite na otoke, delo v hostlu je lahko prav tako zelo lepa izkušnja, inštruktor smučanja ali potapljanja, sezonsko delo v turističnem sektorju in podobna opravila, ki jih lahko opravljate samo z "Working holiday" vizo (pri tem vam je lahko v pomoč STA Ljubljana).
