sobota, 10. avgust 2019 Vrhovi nad Staničevim domom Z Živo se v petek na vse zgodaj zjutraj odpeljeva v smeri Gorenjske. Ob pol šestih sva v Kotu že nared za vzpon, oprtani z veliko vode, ki bo najbrž glede na napovedano vročino esencialnega pomena, da med grizenje kolen v klanec ne izdahneva. Z dreves zaradi nočnega deževja še zmeraj kaplja, skale in korenine pa so v prvem delu poti, ki poteka po gozdu, prav neprijetno gladke. Po kakšni uri hoje, ko se gozd konča, prispeva do manjšega izvira z ledeno hladno vodo. Na hitro se osveživa, nato pa pot nadaljujeva po skalnatih pobočjih pod grebenom Rjavine.
Pri Debelem kamnu narediva prvo pavzo, zajtrk pa pojeva šele po slabih treh urah hoje, ko nama začne že pošteno kruliti v želodcu. Kozorogov je tokrat bolj malo, ne vem, ali zaradi včerajšnjih nalivov ali zaradi današnje naraščajoče vročine in še srečo imam, da se na koncu prikažejo trije rogati primerki, sicer bi Živi obljubljala mačka v žaklju.