V soboto na vse zgodaj zjutraj sva z Mihom iz mrzlega in deževnega Amsterdama poletela na Kanarske otoke, natančneje na Tenerife, največjega izmed sedmih otokov, ki sestavljajo omenjeno otočje. Potem ko sva se na letališču srečala z mamo in očetom, ki sta priletela dan prej iz Bergama, smo se z izposojenim avtom kar takoj odpeljali naprej. Vreme je bilo toplo in sončno, skratka čisti užitek po mesecih teme in dežja na Nizozemskem.
Prvi postanek na poti proti glavnemu mestu Santa Cruz de Tenerife smo naredili v Güimar-ju, kjer smo sledili znaku za Piramide iz Güimar-ja, čeprav nismo točno vedeli, kaj bi naj to bilo. Znaki so nas pripeljali do etnografskega muzeja, kjer so razstavljene kamnite piramide, ki so jih izkopali arheologi, a nikjer ne piše, kako stare so te piramide. Kasnejše brskanje po internetu razkrije, da so piramide stare samo 200 let in da so najverjetneje nastale, ko so lokalni kmetje iz obdelovalnih površin umikali kamenje in ga zlagali tako, da so nastale terase. Muzej seveda zvito nikjer ne omeni, kako stare so, čeprav je res, da so že videti precej dobro ohranjene, še posebej, ker so sezidane brez malte. Podobne terase, namenjene kmetovanju so raztresene po vsem otoku, zato se večina ljudi strinja, da niso nič posebnega. Kljub vsemu nekaj arheologov in etnologov trdi, da to niso navadni kupi kamenja, temveč ostanki prvih prebivalcev Kanarski otokov, Guanches.
Guanches so se na Kanarske otoki priselili že okoli leta 1000 pr. n. št. in čeprav danes veljajo za izumrlo ljudstvo, so ostanki njihove kulture na nekaterih otokih še zmeraj vidni. Tako je na primer na La Gomeri, manjšem otoku zahodno od Tenerifov še zmeraj v uporabi žvižganje kot način sporazumevanja, jezik imenovn Silbo Gomero. Z žvižganjem, ki ga je mogoče slišati do 5 km daleč so lahko razlikovali do pet samoglsnikov in devet soglasnikov.
Iz Güimar-ja smo se odpeljali do glavnega mesta, ki ni ravno nek arhitekturni presežek, še posebej glavni trg, na katerem je nekoč stal grad, danes pa so od njega ostali samo temelji. V starem centru mesta je nekaj lepih parkov in pisanih kolonialnih hiš, sicer pa mesto ni ravno arhitekturni presežek in je poldnevni sprehod po mestu več kot dovolj. Na žalost smo ravno za en teden zgrešili Carnival de Santa Cruz de Tenerife, ki je drugi največji karneval na svetu, takoj za tistim v Rio de Janeiro in bi bil pravo gotovo vreden ogleda.
Na koncu smo dve uri preživeli še v Museo de la Naturaleza y el Hombre, kjer je na ogled vse - od mumificiranih pripadnikov ljudstva Guanches, pa do celotne flore in favne Kanarskega otočja. Md drugim je v muzeju mogoče videti rekontrukcijo endemične gigantske podgane, ki je v pleistocenu živela na Tenerifih, pa nekaj čudovitih ostankov prazgodovinskih jamskih slikarij in keramike.
