Na Tenerifih nama je ostal le še en dan, preden se bo treba znova vrniti na mrzlo Nizozemsko. Ker je bilo vreme zopet brez oblačka in sva si z Mihom želela še na kakšen treking, smo jo zopet mahnili na vulkan. Vreme je bilo perfektno in nebo praktično brez oblačka, zato smo se zjutraj precej zgodaj odpeljali v kaldero, od koder smo pričeli naš pohod proti nenavadnim skalnatim strukturam. Hodili smo kakšne tri ure, vmes malo poplezali, in proti poldnevu je sonce že pošteno pripekalo. Mami in ati sta se počasi vrnila po isti poti proti avtu, midva z Mihom pa sva jo mahnila navkreber še v drugo smer. Zmenili smo se namreč, da se dobimo pri koči, do koder pelje cesta in kjer naju bosta starša počakala z avtom.
Popodlne smo se odpeljali še do observatorija Teide. Zaradi izjemno dobrih pogojev za astronomska opazovanja, si je prislužil sloves enega najpomembnejših observatorijev v svetovnem merilu. Najbolj znan je predvsem po študijah in opazovanjih sonca, saj je sončev teleskop na Tenerifih znan kot najboljši solarni teleskop v vsej Evropi. Vodeni ogledi observatorija potekajo dvakrat na dan - enkrat v angleščini in enkrat v španščini, a se je za oboje potrebno nekaj dni prej prijaviti na njihovi internetni strani.
Zvečer smo se vrnili v dolini, se ustavili na eni izmed naključnih plaž in se še zadnjič skopali v morju. Voda je bila ledeno mrzla, tako da je bilo kopanje precej adrenalinsko. Zvečer smo si v apartmaju naredili še čisto pravo poslovilno paello, preden je bilo potrebno vse spakirati in se pripraviti na jutrišnji odhod domov.
