Od aprila pa do septembra vsak petek dopoldne v Alkmaarju priredijo tržnico sira ali kaasmarkt. Prvi kaasmarkt je bil organiziran že leta 1593, trg, na katerem poteka prodaja sira, pa so od takrat razširili kar osemkrat. Letošnja prva tržnica ni imela sreče z vremenom, saj je cel dan po malem rosilo in so zato kolute sira, zložene po trgu, ves čas pokrivali in odkrivali. Toda delavci se niso dali motiti, prav tako ne turisti, ki so navdušeno degustirali in domov odhajali s polnimi vrečkami prvovrstnega sira. Pričakovala sem, da bodo cene sira precej bolj napihnjene, a razen na glavnem trgu, niti niso bile kaj višje kot drugod.
Glavni namen tržnice je seveda pritegniti turiste in prodati nekaj več sira kot običajno. Kljub temu je prikaz tehtanja, prenašanja, ocenjevanja in trgovanja zanimiv za ogled, sploh ker se med delom očitno dobro zabavajo tudi domačini. Tradicionalne tržnice sira sicer potekajo v štirih nizozemskih mestih. Največja je prav ta v Alkmaarju, manjše pa so julija in avgusta na ogled še v Edamu (ob sredah dopoldne), Goudi (ob četrtkih dopoldne) in v Hoornu (ob četrtkih opoldne).
Iz Alkmaarja smo pot po stranskih cestah nadaljevali proti Hoornu. Vozili smo se mimo kmetij in travnikov, na katerih se zdaj že pasejo frizijke in ovce z mladički. Po naključju smo naleteli na mlin, ki ga je mlinar ravno spravljal v pogon. Kar v coklih je splazil po lopatici navzgor in razvil jadro in potem še drugo, nazadnje pa sprostil mehanizem in mlin se je pričel vrteti.
Hoorn, ki leži ob Markermeeru, je bil nekoč pomembno pristanišče in trgovska postojanka, kamor so nizozemski pomorščaki pripeljali ladje polne začimb (večinoma iz Indonezije). Sredi glavnega mestnega trga stoji spomenik Janu Pieterszoonu Coenu, ki je znan kot ustanovitelj Batavie - danes glavnega mesta Indonezije, znanega pod imenom Jakarta. Precej ironično je, da Coen velja za nizozemskega narodnega heroja, čeprav je v Indoneziji povzročil veliko gorja. Po ustanovitvi Batavie domorodci niso bili več zaželjeni znotraj mestnega obzidja, v mesto pa so pripeljali tisoče sužnjev iz Indije, današnjega Mjanmara, Balija in Sulawesija (še več pa jih je umrlo na poti do tja). Sicer pa je Hoorn prijetno mestece za kratek postanek - celo v tako žalostnem vremenu, kot je bilo tokrat.
