nedelja, 26. oktober 2014 Zeeland, pokrajina ki je navdihnila poimenovanje Nove Zelandije
Po letu in pol življenja na Nizozemskem je treba priznati, da mi počasi zmanjkuje destinacij za nedeljske izlete. Premajhna država pač - še dobro, da se čez pol leta spet selim :). Skratka, edina predela Nizozemske, ki ju še nisem uspela obiskati, sta bili provinci Zeeland na skrajnem jugozahodu države in Limburg z Maastrichtom nekje bogu za hrbtom, stisnjenim med Belgijo in Nemčijo na skrajnem jugu države. Zadnjo oktobrsko nedeljo se je končno ponudila priložnost za izlet v Zeeland, ko sta me za nekaj dni obiskala starša.
Vremenska napoved je obetala lep, sončen dan, a ko smo prispeli v Middelburg, glavno mesto province Zeeland, ni prav nič kazalo na to, da bi se lahko kmalu zjasnilo. Mesto je še spalo in le redke kavarne so počasi odpirale svoja vrata. Prvi prebivalci so se na ulicah pojavili šele malo pred deseto, ko se je v cerkvah pričela nedeljska maša. Sprehodili smo se mimo mestne hiše, do samostana in nato ob kanalu nazaj. Mesto je krog in krog obdano s kanalom v obliki zvezde, kot še številna druga nizozemska mesta. Približno tretjino starega mestnega jedra je bilo med II. sv. vojno porušenega, a so ga obnovili, da bi mu vrnili staro podobo, kolikor se je le dalo. Sicer pa je bil Middelburg svoj čas izjemno pomembno mesto. V začetku srednjega veka je bil glavno trgovsko središče najprej za trgovino s sosednjo Anglijo, kasneje pa si je z Amsterdamom delil še pomembno vlogo pri trgovanju z Azijo. Nekoliko manj lep del zgodovine mesta je tudi cveteča trgovina s sužnji, ki je v Middelburgu cvetela v 17. stoletju.
Iz Middelburga smo se odpeljali do bližnjega Vlissingena. V samem mestu se nismo ustavili, temveč smo se raje odpeljali do plaže, saj se je nebo končno razjasnilo. Zeeland slovi po kilometrih peščenih plaž, ki so jih ustvarile velike reke, ki se tukaj izlivajo v morje. Celotna provinca Zeeland pravzaprav leži v estuarju treh velikih evropskih rek: Rena, Šelde in reke Maas. Različni predeli province so bili včasih samo otoki, danes pa so jih z nasipi in polderji povezali s kopnim, tako da večina površja leži pod morsko gladino.
Z obale smo se odpeljali do mesteca Veere, ki je imelo nekdaj monopol v trgovini s škotsko volno. Do tega privilegija so prišli tako, da se je eden izmed pomembnejših mestnih gospoov poročil z Mary, hčerko James-a I Škotskega, ki mu je monopol z volno ponudil kot hčerino doto. Mesto je zahvaljujoč trgovini cvetelo vse do 18. stoletja, ko je trgovina z volno počasi zamrla. Od takrat si mesto nikoli več ni povsem opomoglo. Danes je glavni vir prihodka turizem, kar se odraža v številnih prijetnih kavarnah, ocvrtem kibelingu in majhnih butičnih trgovinicah.
Nizka, ali boljše rečeno negativna nadmorska višina je prebivalcem Zeelanda v preteklosti prinesla že nemalo težav. Daleč najslabše so jo odnesli leta 1421, ko je v poplavah umrlo okoli 10 000 ljudi, ostanki poplav pa so se ohranili do danes v obliki jezer in močvirij v Nacionalnem parku Biesbosch. A tudi nekaj stoletji kasneje, natančneje leta 1953 ni bilo prav veliko bolje, čeprav je bilo število žrtev precej nižje. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Na 1. februarja 1953 je bila zgodnje spomladanska plima izjemno visoka, poleg tega pa je pihal močan severozahodnik, ki je valove potisnil čez nasipe. Morje je takrat poplavilo večino province in vzelo 1855 življenj ter 47 000 domov. Uničenih je bilo še okoli 500 km nasipov in nekaj nizozemskih najrodovitnejših kmetijskih površin.
Nizozemska vlada se je nemudoma odzvala in začel se je eden največjih in najdražjih inženiriskih projektov v zgodovini - Delta project. Namen projekta je bil zaščiti Zeeland pred poplavami, načrt pa je predvideval gradnjo jezov čez večje rokave estuarja in tisoče kilometrov nasipov ter kanalov. Uresničevanje načrta se je začelo leta 1958, pet let po poplavah, projekt pa je bil zaključen šele 30 let kasneje. Pri gradnji jezu čez največji rokav so naleteli na odločen odpor naravovarsvenikov, ki so opozarjali, da bo zaprtje delte uničilo populacije številnih severnomorskih rib, ki se v delti razmnožujejo, kar bi pomenilo veliko gospodarsko škodo za regijo, kjer je ribištvo še zmeraj izjemno pomembna gospodarska dejavnost. Kompromisna rešitev je bila gradnja jezu za zaščito pred nevihtnim valom ("Storm surge barrier"), ki ga sestavljajo številne zapornice, ki se zaprejo samo v primeru izjemno visokih plim. Računalniške simulacije so se izkazale za izjemno natančne, tako da so se vrata v primeru visoke plime še vedno zaprla pravočasno. A tudi če bi računalniški sistem zatajil in bi se plima pojavila nepričakovano, bi senzorji spremembo zaznali in zapornice bi se v nekaj minutah avtomatsko zaprle.
Po ogledu jezu nam je ostalo še toliko časa, da smo se ustavili v mestecu Zierikzee, s čudoviti Južnimi in Severnimi mestnimi vrati, pristaniščem in zanimivo mestno hišo. Sonce je zašlo, ko smo na trgu spili še zadnji metin čaj, nato pa se počasi odpeljali proti domu.