Antwerpen, mesto, ki leži tik za nizozemsko-belgijsko mejo, je drugo največje mesto v Belgiji in drugo največje evropsko pristanišče, takoj za Rotterdamom. Ker v tem delu Belgije ljudje govorijo nizozemsko, sem se morala tu in tam opomniti, da nisem na Nizozemskem, čeprav je za to občasno poskrbel tudi vonj po svežih belgijskih vafljih, pa tudi svojevrstna renesančna arhitektura, ki je tako zelo očitno belgijska.
Sprehodila sva se čez Grote Markt, ki je bil na vse zgodaj zjutraj nenavadno miren in tih - vse do trenutka, ko so je trg preplavila cela skupina korejskih turistov. Na srečo mi je uspelo nekaj fotografij posneti že pred tem, tako da sva se hitro umaknila in se napotila do bližnje Onze-Lieve-Vrouwekathedraal - Katedrale naše gospe. Z nekaj čez 120 metri višine jo je res težko zgrešiti in ko se pod njo ozreš navzgor, se zdi, da zvonik sega vsaj do oblakov. Menda je najvišja cerkev v Beneluksu in od leta 1999 pod Unescovo zaščito. V notranjosti se nahajajo tri precej znana dela slikarja Petra Paula Rubensa, ki je drugo polovico svojega življenja preživel v Antwerpnu. Nedaleč iz centra, na poti proti fascinantni železniški postaji, je za obiskovalce odprta njegova hiša, s čudovitim dvoriščem in obsežno zbirko baročnih slik.
Antwerpen poleg kulturnih zanimivosti ponuja tudi nešteto možnosti za nakupovanje, še posebej če gre za nakup diamantov. Pred obiskom mesta še nikoli nisem slišala, da je Antwerpen pravzaprav svetovni center za obdelavo in prodajo diamantov - ima celo t.i. Diamantno četrt, kjer biva okoli 3500 delavcev, ki se ukvarjajo z diamantnimi posli. Omenjeni posli so večinoma v rokah judovske in indijske manjšine in menda naj bi obvladovali več kot 80% trga z nebrušenimi diamanti, kar letno nanese okrog 54 milijard dolarjev.