ponedeljek, 11. julij 2016 Bremenski mestni godci, ki to niso bili Drugi in hkrati tudi zadnji dan najinega podaljšanega vikenda sva začela v Bremnu. Privoščila sva si nekoliko daljši spanec, saj se z avtom proti Bremnu nisva hotela podati sredi jutranje konice. Tako sva se brez zastojev prispela v mesto, parkirala za glavno železniško postajo, nato pa se peš odpravila proti staremu mestnemu jedru. Že po nekaj korakih sva opazila razliko v primerjavi z Lübeckom - v Bremnu je ogromno beračev in brezdomcev, več kot sva jih videla kjerkoli drugje v Nemčiji.
Kmalu sva se znašla na glavnem trgu, ki ga obdaja zanimiv skupek zgodovinskih stavb: mestna hiša iz leta 1405, katedrala Sv. Petra iz leta 1042, renesančne hiše trgovcev in ogromen kip Rolanda, zaščitnika mesta. Legenda pravi, da bo Bremen ostal svobodno mesto, dokler bo kip Rolanda stal na glavnem trgu. Menda imajo v kletnih prostorih mestne hiše shranjeno kopijo kipa, v primeru, da se originalnemu Rolandu kaj zgodi - toliko o nemški vraževernosti :). Na drugi strani trga stoji moderna steklena stavba deželnega parlamenta, zgrajena leta 1966, za katero piše, da "predstavlja zanimivo nasprotje preostalemu trgu"; verjetno je to najmilejša možna verzija opisa tega, kako lahko nepremišljena gradnja uniči atmosfero zgodovinskega trga.
Na robu trga stoji še en zanimiv kip, ki predstavlja štiri bremenske mestne godce z istoimenske Grimmove pravljice. Če se slučajno ne spomnite, zgodbica pripoveduje o ostarelem oslu, psu, mački in petelinu, ki so jih gospodarji zaradi starosti zavrgli. Odločijo se, da bodo odpotovali v svobodno mesto Bremen in tam postali mestni godci. Zgodba se razplete tako, da med potjo naletijo na hišo razbojnikov, ki jih uspešno preženejo in tako dobijo nov, topel dom. Tako bremenski mestni godci so Bremna niso nikoli prišli, prav tako kot nikoli niso postali godci.
Na tržnici od lokalnih kmetov kupiva košarico jagod in malin, ki jih pomalicava na robu fontane. Nedaleč stran nekdo ob spremljavi kitare igra na klarinet. Po naključju odkrijeva eno najbolj zanimivih ulic v Bremnu - Böttcherstrasse, ki teče od glavnega trga pa do reke Weser. Ulica je polna trgovinic, restavraci, galerijj in muzejev, a najbolj od vsega ulica očara z odštekano arhitekturo.
Najina zadnja postojanka v Nemčiji je bil Lüneburg, po mnenju mnogih najlepše mestece na severu Nemčije. Menda je za to krivo predvsem dejstvo, da je bilo eno izmed maloštevilnih mest, ki med 2. svetovno vojno niso bila poškodovana in so tako ohranila pristen srednjeveški videz. Ker je Lüneburg danes pomembno univerzitetno mesto, ima tudi živahno študentsko atmosfero in največje število pub-ov na površino v vsej Nemčiji.
Lüneburg je sicer znan predvsem po izkopavanju kamene soli z več kot tisočletno tradicijo. Trgovina s soljo je mesto takorekoč postavila na zemljevid in prinesla nesluteno blaginjo, ki je omogočila razvoj mesta. Sprehodiva se po mestu, najprej do mestne hiše in naprej do glavnega trga Am Sande. Tam ravnokar pospravljajo stojnice po končanem festivalu. Še najbolj živahno je na na Stint marketu ob nekdanjem pristanišču na reki Ilmenau. Gostilne in restavracije so nabito polne in veter mimo vsake toliko časa prinese omamen vonj po hrani. Hiše ob pristanišču so res čudovite in leseni žerjav, ki stoji ob reki, spominja na nekdanje dogajanje v pristanišču - nakladanje soli.