nedelja, 10. julij 2016 Lübeck - mesto, ki se je uprlo Hitlerju Na sončno in toplo nedeljsko jutro sva se s poroke na severu Nemčije vračala proti domu, a sva se odločila, da izlet še malo podaljšava in raziščeva, kaj ponujajo mesta severne Nemčije. Prvi postanek sva naredila v Lübecku, pomembnem pristaniškem mestu ob Baltskem morju z zanimivo zgodovino in precej dobro ohranjenim starim mestnim jedrom, zavarovanim pod Unescovo kulturno dediščino.
Avto sva pustila v bližini zahodnih mestnih vrat, imenovanih Holstentor, ki so eden izmed prepoznavnih simbolov mesta in ena izmed dvojih vrat, ki še zmeraj stojijo. Na vhodu v muzej, ki se nahaja v stolpih vrat, visi napis, da so Holstentor obnovili nacisti pred 2. sv. vojno, kar je nekoliko presenetljivo, še posebej, ker oblasti v Lübecku niso podpirale Hitlerjevih načrtov. Tako so mu npr. leta 1932 prepovedali kampanjo v mestu, za kar so plačali z izgubo neodvisnosti in priključitvijo Hamburgu. Staro mestno jedro z vseh strani obdaja kanal, po katerem danes vozijo turistične ladje, ki ponujajo ogled mesta z "vodne perspektive" (kakor se sami oglašujejo). Najprej sva se sprehodila proti centru in nato proti katedrali, ki stoji na samem jugu mesta. Ker sva prišla ravno v času nedeljske maše, ki jo je z vsem zanosom vodila luteranska duhovnica, sva samo na hitro pokukala skozi vrata in se nato odpravila naprej. Katedrala je bila zgrajena v 13. stoletju in je tako najstarejša izmed sedmih cerkva v mestu.
Lübeck je poln ozkih ulic, ki jih obdajajo opečnate srednjeveške trgovske hiše iz 15. in 16. stoletja, ki so preživele bombne napade med 2. svetovno vojno. Tik ob mestnih vratih je ob kanalu reke Trave nanizanih šest hiš, t.i. Saltzpeicher, ki so služile kot skladišča soli. Sol so v Lübeck prevažali iz okolice Lüneburga, od tu pa so jo z ladjami razvažali po vsem Baltiku. Poleg izvoza soli, je v mestu pomembna še ena kulinarična dejavnost - proizvodnja marcipana. Če vam marcipan tekne bolj kot nama, ga je menda vredno poskusiti, saj Lübeceker marzipan menda eden najboljših, kar se jih da dobiti.
Iz Lübecka sva pot nadaljevala proti jugu, v mesto sedmih jezer - Schwerin. Schwerin je znan predvsem po svojem gradu, ki se redno uvršča na lestvice najlepših nemških gradov. Ta stoji na otoku sredi istoimenskega jezera, v njem pa je danes sedež deželne vlade. Manjši del je preurejen v muzej, kjer je na ogled nekaj sob, kot jih je zapustil zadnji vojvoda, ko ga je leta 1918 revolucija pregnala z gradu. Muzej se ponaša tudi z eno največjih zbirk keramike in srebrnega pribora.
Grad Schwerin je pomemben primer historicistične arhitekture, za katero je značilno zgledovanje po različnih arhitekturnih slogih iz preteklosti (neogotska, neoromanska, neoklasicistična arhitektura, itd.). Čeprav prvi zapisi pričajo o gradu na otoku že v 10. st., je dajšnjo podobo grad dobil šele sredi 19. st. Tedanji grajski arhitekt se je v svojih načrtih zgledoval po francoskih renesančnih gradovih iz doline reke Loare, med drugim tudi po Chambordu.