Sončno nedeljsko vremensko napoved sva izkoristila za pobeg v sosednjo Belgijo. Najprej sva se ustavila pri gradu Ooidonk, v vasi Deinze. Grad, ki je bil zgrajen leta 1381, stoji na reki Leie in je še dodatno zavarovan z obrambnim jarkom. Sprehodila sva se po bližnjem parku, polnem narcis in zdelo se je, da so na sončno pomladansko nedeljo prav vsi Belgijci na kolesih ali pa vsaj tekaško razpoloženi. Za obiskovalce je odprta tudi notranjost gradu, vendar šele od 1. aprila naprej.
Iz Deinze-a sva se odpeljala do Brugge- a, najinega glavnega cilja na tem izletu. Brugge je glavno mesto province Zahodna Flandrija, celotno staro mestno jedro pa je zaščiteno pod Unescovo kulturno dediščino. Mesto je brez dvoma čudovito, speljano ob kanalu, ob katerem obiskovalci na soncu uživajo ob kavi, z neverjetno zbirko mogočnih cerkva, trgov in drugih zgodovinskih zgradb. Ne drži se ga zastonj sloves enega najbolje ohranjenih srednjeveških mest. Žal pa ima tudi slabo stran - to so množice turistov, ki se v mesto zgrnejo poleti, čeprav že zdaj, sredi marca, turistov ni manjkalo. Velika večina teh je izletnikov, ki proti popoldnevu začnejo odhajati, tako da proti večeru ni bilo več nobene gneče. Druga slaba stran turistične prepoznavnosti so tudi nenormalno visoke cene hrane, celo v primerjavi z Gentom.
Prvo utrdbo, ki je bila namenjan obrambi pred pirati, so na kraju, kjer danes stoji Brugge, zgradili že Rimljani v prvem stoletju pred našim štetjem. Obzidje okoli mesta pa je za obrambo pred Vikingi v 9. stoletju zgradil prvi grof Flandrije, Baldwin Železna roka. Mesto so z umetnim kanalom Zwin povezali z morjem, kar je omogočilo razcvet tekstilne indrustrije (iz cenjene angleške volne) in trgovine, posledično pa tudi hiter razvoj samega mesta. V začetku 14. stoletja so bili prebivalci Brugge-a že tako premožni, da je žena francoskega kralja Filipa Pravičnega nekoč pripomnila: "Mislila sem, da sem jaz kraljica, zdaj pa vidim, da imam tukaj še 600 tekmecev".
Sredi 15. stoletja je imel Brugge že 200 000 prebivalcev, dvakrat toliko kot London v tistem času, toda kaj kmalu se je pot navzgor končala. Spor med francoskim in habsburškim imperijem je povzročil dvig davkov, vrhunec pa je doživel, ko si je župan Brugge-a dovolil za štiri mesece za zapahe zapreti habsburškega prestolonaslednika Maksimiljana. Za kazen so morali podreti obrambni zid, ki je obdajal mesto, gospodarski propad pa je za seboj pustil številne zapuščene hiše in prazne ulice. Mesto je samevalo skoraj 400 let, propada pa ga je rešilo šele zanimanje premožnih turistov, ki so s svojim prihodom omogočili njegov ponoven razcvet.
Tako sva prehodila mesto po dolgem in počez, se povzpela na 83 metrov visok zvonik Belfort, ki je na žalost cel zamrežen, da se počutiš kot v ptičji kletki in se za konec posladkala še vsak z enim vafljem.
