Na eno izmed sončnih poletnih sobot sva se z Jadwigo, prijateljico poljskega rodu odpravili na izlet v pokrajino, imenovano Cotswolds. Severni predel pokrajine sva si z Urošem pogledala kakšen mesec nazaj (povezava), tokrat pa nama je ostal še celotna južna polovica. Na vse zgodaj zjutraj sem jo, otovorjeno z vrečko hrane, pobrala pred njenim lepim stanovanjem v Little Venice. Ceste v Londonuso bile skoraj prazne, kar je bilo nekoliko nenavadno celo za sobotno jutro, zato sva bili v slabih dveh urah že na prvem cilju - vasici Bibury.
Bibury je še ena izmed tistih pravljično idiličnih vasi, kjer se v tebi dokončno prebudi otroška domišljija in po tihem še zmeraj pričakuješ, da bodo iz majhnih kamnitih hišk namesto ljudi pogledali škratje. Sonce se je trmasto skrivalo za oblaki, ko sva se sprehodili skozi vas, občudovali dehteče cvetlične vrtove, ki so bili zdaj v polnem razcvetu. Nič čudnega ni, da se Bibury-ja drži vzdevek najlepše vasi v Angliji. Skoznjo teče reka Coln, ki vas deli v dva dela. Čisto na začetku vasi na rečici gojijo postrvi, ki jih lahko dobiš na krožniku v edini vaški restavraciji, Chatherine Wheel Pubu.
Iz Bibury-ja sva se odpeljali naprej, v osrčje Cotswoldsa. Ob poti sva pri lokalnem kmetu kupili zabojček jagod. Bile so tako dobre, da sva jih pojedli še preden sva se naslednjič ustavili.