sreda, 08. maj 2013 Kuskus, tajine ali pastilla, ali kaj bo danes na meniju?
Maroška kulinarika temelji na osnovi kuhinje avtohtonih berberskih plemen, kjer je kot osnovna sestavina hrane prevladoval kuskus. Kuskus z zelenjavo in kuskus s takšnim ali drugačnim mesom je tako še danes pogosto na jedilniku in je zagotovilo, da se zares do sitega naješ.
Druga berberska pogruntavščina je tajine. Beseda tajine se pravzaprav nanaša na značilno lončeno posodo, v kateri se jed počasi kuha. Ko pred teboj odprejo posodo, kjer se hrana še zmeraj kuha, omamno zadiši, kaj pa te čaka pod pokrovom, pa je vedno znova majhno presenečenje. Čeprav je število jedi, ki jih lahko dobiš, omejeno, pa jo vsakdo pripravi malo drugače. Kefta(mleto meso), jagnjetina s suhimi slivami, piščanec z olivami v limonini omaki in piščanec s čebulo in mandlji so bile jedi, ki so se najpogosteje znašle na naših krožnikih.
Za predjed so na mizi obvezno olive na račun hiše. Olive in citruse so Arabci prinesli iz Andaluzije, še pred tem, okoli leta 1600 pa so v Maroko prinesli khobz, maroški ploščati kruh, čičeriko in nekatere začimbe (žafran, cimet, ingver in kurkumo). Paradižnike, ki so glavna sestavine maroške juhe, so, tako kot tudi mi, dobili iz Amerike.
Zelo okusna je tudi pastilla oz. bestila, ki je neke vrste mesna pita, originalno iz mletega golobjega mesa, z dodatkom rozin in cimeta, pa brochette ali po naše ražnjiči in specialiteta iz Rissanija - velika družinska maroška "pizza", katere imena si žal nisem zapomnila.
