Srednji Atlas se je počasi izravnal, cedre so izginile, z njimi pa tudi opice - in prispeli smo v Meknes. Avto smo pustili za obzidjem in se napotili v medino, da bi poiskali prenočišče. Za pot smo povprašali kar dva policaja in za čuda brez večjih težav prišli do vrat našega riada. Popoldne smo si pogledali mavzolej Moulaya Ismaila, enega pomembnejših voditeljev Maroka, ki je v 17. stoletju Meknes proglasil za glavno mesto, dobro večerjali in na strehi hotela uživali ob sončnem zahodu.
Zjutraj smo si pogledali Musée Dar Jamaï, ki se nahaja v čudoviti palači iz 19. stoletja, v njej pa so razstavljeni najlepši primerki maroške umetnosti - keramika, preproge, nakit itd., potem pa smo se odpravili naprej proti severu Maroka.
Nedaleč od Meknesa leži Volubilis, ruševina starorimskega mesta. Mesto so zgradili Feničani v 3. st. pred našim štetjem, v 1. st. pa so ga zasedli Rimljani in ga še razširili. V 11. st, je mesto ostalo zapuščeno, a je bilo do 18. st. skorajda nedotaknjeno. Takrat je Maroko stresel rušilen potres, ki je velik del mesta podrl, preostanek pa so podrli še domačini, saj so gradbeni material potrebovali za obnovo Meknesa. Danes so ostanki mesta zavarovani pod Unescom, saj so poleg bazilike, templja in slavoloka ostali odlično ohranjeni številni mozaiki. Do tja smo se pripeljali po precej luknjasti cesti med polji čebule in ječmena, saj je bil Volubilis na karti narisan ob napačni cesti, tako da smo se pravzaprav peljali okoli riti v žep.
5 km stran leži mestece Moulay Idriss Zerhoun, ki je za Maročane sveto mesto. To je bilo namreč mesto, kamor je leta 789 prispel Moulay Idriss I in s seboj prinesel islam. Ker smo naleteli ravno na dan za souk, smo se komaj prebili skozi vso zmešnjavo na ulicah. Odločili smo se, da proti Chefchaouenu peljemo po eni izmed stranskih cest (v vodiču imenovani scenic route :)), ki pa se je kaj kmalu izkazala za precej slabo vzdrževano, polno ogromnih lukenj in grbin. Čeprav je bil razgled na vse bolj sredozemsko pokrajino res lep, se je naša panoramska cesta čez 10 km na srečo priključila glavni cesti, ki nas je skozi polja cvetlic pripeljala do Chefchaouena.
