Iz Sahare smo krenili proti severu, po dolini vadija Ziz do Er-Rachidie in naprej proti Mideltu. Vmes smo se ustavili pri izviru Source Bleue de Meski, ki so ga v vodiču hvalili iz nam neznanega razloga. Vse kar smo v Meskiju doživeli, je bilo povabilo na čaj, ki ga zaradi vljudnosti ne smeš zavrniti, kar pretkani trgovci zelo dobro izkoristijo v svoj prid. Z veliko smeha in prepričevanja smo eno izmed naših (čistih) majic zamenjali za verižico, čeprav sta brata, lastnika trgovine, trdila, da bosta zadovoljna tudi z umazanimi nogavicami (me res zanima, če bi jih sploh upala prijeti :P).
Za Er-Rachidio se je cesta pričela vzpenjati v Visoki Atlas. Najvišji vrh verige, Jbel Toubkal je s 4167 metri hkrati tudi najvišji vrh Maroka (in celotne Severne Afrike). Ta predel je postal dobro znan med paleontologi, potem ko so v njem izkopali kosti do tedaj neznane vrste dinozavra - devetmetrskega Atlazavra, ki je na tem območju lomastil pred 180 milijoni let.
V Mideltu smo prenočili v kasbahu s pogledom na zasnežene vrhove Atlasa, ki v tem delu dosežejo višino čez 3700 m. Naslednji dan smo nadaljevali pot preko Srednjega Atlasa proti Meknesu. Najprej smo vozili čez visoko ležeče planote, polne pisanih travnikov in majhnih beduinskih hišk, nato pa se za kratek čas ustavili tudi ob jezeru Aguelmane Sidi Ali, ki leži na nadmorski višini 2000 m. Obdaja ga obsežno močvirje, ki je dom številnim pticam.
Ta del je poseben zaradi tega, ker tukaj živi edina vrsta opice v severni Afriki - to je berberski makak ali magot. Gre za ogroženo vrsto, ki živi le še v Maroku, Alžiriji in v Gibraltarju. Mi smo jih na poti skozi cedrov gozd srečali dvakrat, čeprav je cedrov gozd že sam po sebi nekaj posebnega, saj so atlaške cedre izjemno lepa drevesa. Atlas pa skriva še kar nekaj zanimivosti z živalskega sveta. Ena izmed njih je ta, da tukaj še vedno živi nekaj primerkov berberskega leoparda, ki pa je tik pred izumrtjem. Dve vrsti, ki sta vlivali strah v kosti tukajšnjim prebivalcem, pa sta izumrli v bližnji preteklosti - to sta berberski lev in atlaški medved. Berberski lev je bil največji izmed vseh podvrst levov, saj je lahko samec tehtal tudi 230 kg, z značilno črno grivo. Zadnjega so ustrelili v Maroku leta 1922, atlaški medved pa je izginil že okoli petdeset let prej.