četrtek, 19. marec 2020 Na sneg na Možic in Slatnik
Prvi teden karantene je za mano, z njim pa tudi prva karantenska tura. Tokrat se nama je na popoldanskem vzponu pridružil Luka. Odpeljali smo se v zatrep Baške grape - enega lepših in manj obljudenih delov Slovenije. Cilj sta bila Možic in sosednji Slatnik, vrhova zahodno od Soriške planine. Ujeli smo res krasen in topel dan, ter ostanke južnega snega, nad katerimi je bila od vseh najbolj navdušena prav Indie - midva nekoliko manj, ker se je udiralo do kolen in sva ga imela na koncu že polne čevlje. A je bil dan zaradi tega še bolj zabaven, razgledi pa čudoviti.
Še posebej lepo je postalo, ko se je sonce začelo spuščati proti obzorju. Takrat sva z Možica sva zlezla na nekaj sosednjih vrhov in prav z vsakega se je odprl krasen razgled - enkrat na spodnje bohinjske gore in Triglav, drugič na Ratitovec in del Karavank. Indie je navdušeno tekala z vrha na vrh, skakala na stare vojaške bunkerje, ki so posejani vzdolž nekdanje rapalske meje. Če tako kot jaz spadate med tiste, ki vam zgodovina v srednji šoli ni dišala, zdaj pa so vas pričele zanimati tudi takšni "suhoparni" podatki (upam, da tega ne bere moj gimnazijski profesor zgodovine :D) - t.i. sistem utrdb Rupnikove linije je bil zgrajen med letoma 1935 in 1941, z namenom obrambe pred italijanskimi napadi z zahoda. Več sto zgrajenih bunkerjev sicer nikoli ni služilo svojemu namenu, saj so bili opuščeni še preden je Italija napadla Jugoslavijo v aprilski vojni. Danes je lepše ohranjene utrdnbe mogoče videti na poti na Blegoš, Porezen in Ratitovec, pa tudi na Možicu in sosednjih hribih.
