torek, 31. julij 2012 Na lov za komodoškimi varani
Prvi dan plovbe proti Nacionalnemu parku Komodo smo se ustavili na mini neposeljenem otočku s krasno belo plažo in pisanim koralnim grebenom (prvič sem videla morskega konjička, zato sem bila že na začetku povsem navdušena). Ko smo prilezli iz vode, smo na plaži igrali odbojko, malo poležavali in občudovali sončni zahod. Zvečer, ko se je stemnilo, smo si naredili piknik, na ognju pekli koruzo, domačini pa so igrali na kitaro ter bobne. Aja, in celo njihov ples so nas učili. :D Prijetno sita sva potem ležala na plaži in opazovala ozvezdja južne nebesne poloble.
Ponoči smo pluli do otoka Satonda. Prvo noč je bilo kar težko spati, saj se je mala ladjica kar precej zibala in tik pod nami je rohnel motor - ampak se navadiš, čez čas ... Na Satondi je veliko slano jezero v katerem smo se skopali za dobro jutro. Pred 1800 in še nekaj leti je bilo to sladko jezero, potem pa je na Sumbawi razgnalo pol vulkana in cunami je v jezero prinesel slano vodo. Od takrat je kar precej slano, v njem pa živi samo ena vrsta ribic - tista, ki ti s podplatov postrga staro kožo. :) Domačini okoli jezera na drevesa obešajo kamenje, školjke in korale ... menda prinaša srečo. Tudi jaz sem obesila školjko, zdaj pa čakam, da me zadene porcija sreče. :D
Preostanek dopoldneva smo snorkljali v morju, kosilo pa smo imeli že na ladji. Treba je priznati, da sta fanta za štedilnikom delala čudeže in zato nismo bili niti malo lačni. Popoldne smo se ustavili na vzhodnem delu Sumbawe. Bila je oseka, tako da so vaščani iz majhnih lužic, ki so ostale od morja, kar z roko pobirali ribe in rake. Otroci so medtem odganjali bivole s plaže. Ne vem sicer, od česa govedo na plaži preživi, od peska verjetno že ne, a je zgledalo kar dobro rejeno. :)
Ponoči smo pripluli do otoka Komodo. Pokrajina oz. otočki so tu res slikoviti. Z dvema rangerjema smo se podali v savano, ki je zdaj precej suha, zelenja je zaradi pomanjkanja dežja samo za vzorec. Videli smo 4 varane, ki so reees veliki in precej na miru (ampak menda tečejo z 20 km/h). Sicer so do zdaj pojedli samo dva človeka - enega domačina in enega švicarskega turista, za katerim je kot edina sled ostal fotoaparat. Večinoma te sicer ne pogoltnejo celega, ampak enkrat ugriznejo in počakajo, da te bakterije iz sline ubijejo (v slini imajo menda več kot 60 različnih vrst bakterij). Sicer pa je povsod okrog tudi precej drugih živali: jelenov, divjih prašičev, divjih kur in veliko kač.
Malo naprej od Komoda smo se ustavili na roza plaži (pesek je čisto zares roza), kjer je eden najlepših koralnih grebenov v Aziji in kjer so mimo nas plavale ogromne barakude. :)
