Po zajtrku smo se tokrat odpravili na pohod po reki Rio Bonito. Ker je zmanjkalo gumijastih škornjev, se nas je nekaj odločilo, da gremo kar v tevah (pohodnih sandalih) - če bi bila voda polna parazitov, bi bilo drugače, tako pa je bilo res vseeno. Eden izmed vaških kmetov nas je kar z mini tovornjakom za prevažanje krav odpeljal do reke. Ker je bila ravno nedelja, je na rečni obali "kampiralo" kar nekaj domačinov. Vrteli so glasbo in v reki igrali odbojko.
Že med prvim prečkanjem reke, se je izkazalo, da so teve neprimerno boljša obutev od škornjev. Kaj ti pomagajo škornji, če je voda skoraj do riti in vodo zlivaš ven za vsakim ovinkom? Dve uri smo proti toku brodili po rečici, malo po pesku, pa spet po reki, plezali čez podrta drevesa in lovili ravnotežje po spolzkih skalah, čisto na koncu pa sta nas čakala slap in osvežujoča kopel v tolmunu. Uspelo nam je videti celo koatije, a so pobegnili še preden bi mi uspelo narediti kakšno fotografijo (za tiste, ki ne veste, kako te zverinice izgledajo, sem z interneta snela spodnjo fotografijo).
Popoldne se je pošteno zlilo. Menda je zadnje dni padlo presenetljivo malo dežja (kljub temu da je "sušna doba"). Sreča pa je, da ko se vlije, se vlije pošteno in po nekaj minutah ponovno sije sonce. Večji problem je sopara, ki je po nalivu takšna, da se na čase komaj diha. Sončen večer smo vsak po svoje izkoristili za raziskovanje okolice. Ob poti smo našli papigo, ki je bila v precej klavrnem stanju. Prinesli smo jo na postajo, vendar nismo mogli ugotoviti, kaj bi bilo narobe. Dali smo ji malo vode in čez čas je bila vseeno videti nekoliko bolje.