Izjemno zanimiv dan smo preživeli tudi na celodnevni ekskurziji na morju. Zgodaj zjutraj smo se vkrcali na ladjico v kraju Golfito, ki so jo upravljali kapitan in njegovih pet pinčev. Golfito v prevodu pomeni "mali zaliv", sam zaliv pa se v resnici imenuje Golfo Dulce, torej "sladki zaliv". Turistov tukaj ni veliko, tisti redki, ki pa so, so tukaj zaradi ribarjenja.
Bila je prav prijetna jutranja vožnja - vroče še ni bilo, veter je rahlo pihljal in valov praktično ni bilo. Že čisto na začetku naše plovbe smo naleteli na delfine, ki so stalni prebivalci zaliva, kjer se mešata sladka in slana voda in je zato hrane obilo. Plavali so v skupinicah po dva ali trije skupaj in videli smo jih povsem od blizu. Poleg delfinov v morju plava nemalo morskih psov, pa tudi morskih kač in krokodilov. Te smo med plavanjem v morju poskusili povsem odmisliti :)
Zatem smo zapluli v rečni izliv, kjer so obale širokega estuarja na gosto porasle z mangrovami. Pluli smo tik ob koreninah ter oprezali za pticami in drugimi živalmi. Srečali smo dva čolna z domačini, ki so si očitno lovili kosilo. Potem smo se ustavili v enem izmed slepih rokavov reke in po želji poskakali v vodo ter preizkusili, kako je hoditi med mangrovami in se pri tem pogrezniti v blato prav do riti ter plezati po visokih njihovih koreninah.
Mangrove so res neverjetne. Njihove prilagoditve na neprijazno okolje so prav fascinantne. Največji problem, s katerim se soočajo, je visoka slanost tal, zato sol izločajo tako, da jo kopičijo v starih listih, ki bodo kmalu odpadli in imajo čisto prave solne žleze. Večina vrst ima tudi zračne korenine, ki izraščajo navpično iz tal okrog rastline. Njihova največja posebnost pa je tako imenovana živorodnost. Seme začne kaliti še preden pade z drevesa, kar pomeni, da na tla pade že majhna rastlinica, ki se samo še zakorenini in že raste naprej. Mangrove so pomembne za cel obalni ekosistem, saj med drugim preprečujejo erozijo obale in v morju zagotavljajo organski drobir, ki je hrana za veliko morskih živali. In vendar so skorajda povsod po svetu vsaj deloma uničene, saj jih industrija na veliko izrablja za gojišča škampov.
Popoldne smo pristali na krasni peščeni plaži in sledilo je kopanje v Pacifiku. Voda je imela 32°C, zato ni bilo ravno osvežujoče, a kljub temu zabavno. Celo pot nazaj proti Golfitu smo pluli čisto ob obali in kmalu naleteli na skupino kapucink, ki so ravno večerjale. Očitno jih je naša prisotnost vidno razburila, saj so proti ladjici kmalu začeli leteti oreščki in sadje, opice pa so nam z vrha drevesa kazale zobe. Da jih ne bi več vznemirjali, smo se odpeljali naprej in čisto pred koncem poti naleteli še na drugo vrsto opic - vriskače. Ti se za nas niso kaj prida zmenila, oglasiti pa se tudi niso hoteli, tako da njihovega značilnega oglašanja pač nismo mogli slišati.