ponedeljek, 30. januar 2012 Skrivnosti nočnega gozda
Od vasi še kakšne pol ure hoje naprej po cesti in potem čez nasad oljnih palm in pred nami se odpre pogled na staro hiško na vrhu hriba. Starček, ki živi v njej, je znan po svojem žametnem glasu, zato se nič ne obotavlja in na našo željo poprime za kitaro in zaigra venček španskih serenad. Poleg nasada palm, ki je v njegovi lasti, je njegov tudi slap nekaj sto metrov od hiše. Dovoli nam, da se sprehodimo do tja in ohladimo v reki. Za spremembo od azijskih in afriških rek, kjer lahko med kopanjem v sladki vodi stakneš vse mogoče zajedalce, je voda v Kostariki celo pitna.
Poleg dnevnih terenov so izredno zanimivi tudi nočni pohodi. Ko ugasnemo baterijske svetilke, se znajdemo v trdi temi in mešanici neštetih glasov, ki odmevajo skozi gozd. Ponoči smo tako "na lovu" večinoma za kačami in dvoživkami, pa tudi številnimi vrstami členonožcev. Najboljše od vseh so zelene drevesne žabice z velikimi rdečimi očmi in modrimi trebuščki. Da bi srečali jaguarja, ki je še zmeraj relativno pogost prebivalec tukajšnjega gozda, si pač nobeden ne dela utvar, čeprav bi bil to gotovo svojevrsten in neponovljiv trenutek (in dobra doza adrenalina).
