četrtek, 29. maj 2014 Začetek roadtripa po Normandiji
Nekaj faksa prostih dni sva izkoristila za skok v Francijo, natančneje za krajši roadtrip po Normandiji. Na pot sva se podala zgodaj zjutraj in se tako izognila vsem prometnim konicam in po petih urah sva končno prispela. Prva vasica v kateri sva se ustavila, je bil idilični Lyons-la-Forêt, 30 km vzhodno od Rouena. Do tja sva prevozila kar precejšen del podeželja, saj naju je GPS vmes peljal po cestah, ki so si le stežka prislužile to ime. A nič zato, saj sva se odločila, da ne bova vozila po avtocestah več, kot bo nujno potrebno, da doživiva še nekaj pristnejše Normandije.
Lyons-la-Forêt je zanimiva vas, saj jo še zmeraj sestavljajo hiše iz 17. in 18. stoletja, zgrajene v slogu, značilnem za Normandijo. Pred 200 leti je v njej živelo 1700 ljudi, zdaj pa je prebivalcev le še okoli 700. Tudi turistov ni bilo na spregled, zato sva si privoščila miren sprehod po čudovitih ulicah in nato še palačinko z jabolčno čežano, če sva že v pokrajini, ki slovi po jabolkih in jabolčnem vinu (tako se menda reče po naše, čeprav je verjetno bolj znano pod imenom cider).
Iz Lyons-la-Forêta sva krenila proti Rouenu - seveda zopet po vaških cestah. Med potjo sva tako naletela še na nekaj manjših krajev, ki so bili vredni postanka, pa tudi na dva dvorca, Vascoeuil in Martainville, ki sva jih slučajno opazila med potjo.
Ko sva prispela v Rouen, sva najprej poiskala zastonj parkirišče, zatem pa še prenočišče, ki sva ga rezervirala že od doma. Vnaprejšnja rezervacija je priporočljiva, če niste pripravljeni plačati 70 eur na noč za dvoposteljno sobo, saj so cenejša prenočišča hitro zasedena.
Rouen sva prehodila po dolgem in počez, saj sva morala na večerjo čakati do 19h, ko se restavracije končno odprejo in vanje navalijo lačni domačini in turisti. Odpiralni čas restavracij je dbro imeti v mislih, ko se odločaš, kdaj in kje boš jedel, saj jih za kosilo odprejo med 12h in 14h, potem pa lahko do sedmih vztrajaš samo na baguetti. Za večerjo sva tokrat izbrala indijsko restavracijo na robu centra mesta, kjer sva jedla fantastični biryani in curry z naan kruhom.
In kaj sva počela pred večerjo? Imela sva toliko časa, da sva širši center mesta prehodila po dolgem in počez. Začela sva pri katedrali Notre Dame, ki jo je na celi seriji slik upodobil Claude Monet, nato pa nadaljevala proti Gros Harlogue, astronomski uri iz 16. st. Sprehodila sva se mimo precej moderne cerkve Ivane Orleanske. Ivana Orleanska je bila leta 1431 zažgana prav tukaj v Rouenu, privezana na leseni steber. Stara je bila približno 19 let. Zaradi svojih dejanj v času stoletnih vojn je bila razglašena za francosko herojinjo in kasneje še za svetnico. Nekaj metrov od mesta sežiga danes stoji tudi njen kip.
Za krajši čas je začelo deževati, zato sva vedrila pod veliko platano pred parlamentom, nato pa obhodila še preostalih nekaj cerkva, sodišče in lokalno slaščičarno. Nameravala sva obiskati tudi rojstno hišo Gustava Flauberta, pisca slavne Madame Bovary, ki je danes spremenjena v muzej, a je bila ob najinem prihodu žal že zaprta.
