Ob sprehodu po mestnih ulicah je skorajda nemogoče zgrešiti omamni vonj, ki se vije iz številnih tapas barov. Posebnost teh restavracij so majhne porcije hrane, bolj prigrizki, ki jih lahko kombiniraš po svojih željah in trenutnem navdihu. Zgrešiti skorajda ne moreš. Tortilje, pečen krompir, mesne kroglice, kroketi, olive, ribe in cela paleta omak naredi vsako jed pravi hedonistični užitek. Značilne sevillijanske jedi so enostavne, a tako okusne, da se jih človek preprosto ne more naveličati. Tako sva že prvi dan naletela na restavracijo Los Coloniales, kjer so naju tako navdušili, da sva se tja na kosilo vračala še vse preostale dni.
Poleg kulinaričnih doživetij je tu vsaj še ena stvar, ki je nikakor ne smete izpustiti med obiskom Seville – to je flamenko. Njegov izvor ni povsem jasen, današnja oblika pa je posledica vplivov štirih različnih kultur: mavrske oz. arabske, judovske, andaluzijske in romske. Mešanica zvokov kitare, petja, ploskanja in plesa, močno prežeta z občutji nastopajočih, vas gotovo ne bo pustila hladnih. Z malo sreče lahko na spontano (in neplačljivo) predstavo naletite v kakšni izmed gostiln nekoliko izven glavnih turističnih poti ali pa kar na ulici. Če slučajno niste med temi srečneži, nikar ne obupajte. Izbira predstav namenjenih turistom je skorajda neomejena, tisti z nekoliko več razpoložljivega časa in zanimanja pa se lahko udeležite tudi tečaja flamenka.
Ob omembi flamenka pa ne moremo mimo še ene, globoko zakoreninjene tradicije - to je bikoborba. Arena v Sevilli velja za eno najlepših v Španiji, bikoborbe v tednu Ferie de Abril pa najboljše v vsem letu, zato ni čudno, da so karte, čeprav drage, razprodane že precej časa vnaprej. Kljub vsemu pa ostaja odprto vprašanje o moralnosti tega početja, ki ga aktivisti za pravice živali imenujejo kar »krvavi barbarski šport«.
