Čeprav je Rim čudovit v kateremkoli delu dneva, pa je bil sprehod v krasni večerni svetlobi res nekaj posebnega. Najprej sva se sprehodila čez Tibero in mimo Angelskega gradu, ki je bil zgrajen kot Hadrianov mavzolej v 2. st. našega štetja, nato pa so ga papeži uporabljali kot utrdbo in grad. Pot sva nato nadaljevala proti Piazzi Navoni, ki je eden najlepših trgov v Rimu. Njegovo slavo je še povečal film Angeli in demoni, ki je bil posnet po istoimenskem Dan Brown-ovem romanu, kjer je Berninijeva Fontana dei Quattro Fiumi (Fontana štirih rek) odigrala pomembno vlogo pri razpletu zgodbe. Sicer pa fontana predstavlja štiri pomembne reke s štirih različnih kontinentov: Nil iz Afrike, Donavo iz Evrope, Ganges iz Azije in Rio de la Plata iz Amerike.
Kjer danes stoji Piazza Navona, je v rimskih časih stal po greškem modelu zgrajen Domicijanov stadium, ki je bil namenjen predvsem atletskim tekmam. Stadium je ostal dobro ohranjen vse do obdobja renesanse, ko so ga porušili in material uporabili za gradnjo cerkva in ostalih večjih stavb.
Ko je sonce že skoraj zašlo in se je nebo obarvalo oranžno in nato še rdeče, sva se povzpela do Piazze del Quirinale, od koder se lepo vidi bazilika sv. Petra v Vatikanu in na kateri so ravno takrat prižgali prve luči. Od Quirinala sva se sprehodila do baročne Fontane Trevi, ki je najbolj znana po tem, da je treba vanjo z desno roko preko leve rame vreči kovanec, če se želiš še kdaj vrniti v Rim. Očitno se veliko obiskovalcev želi ponovno vrniti v Rim, saj vsako leto iz fontane potegnejo za okoli 3000 eur kovancev. Denar občina nameni za prehrano brezdomcev, vsako leto pa policija aretira nekaj nepridipravov, ki si želijo ponoven obisk Rima zagotoviti še s finančne plati.
Še eden izmed krajev, ki ima ponoči prav poseben čar, je Panteon in Piazza della Rotonda. Panteon je delo znanega rimskega arhitekta Agrippe, in velja za eno najlepše ohranjenih starorimskih zgradb. Za to je najverjetneje zaslužno dejstvo, da je Panteon ostal v uporabi skozi celotno zgodovino, saj so poganski tempelj v 7. stoletju razglasili za cerkev sv. Marije mučenikov, med domačini bolj znane kot sv. Marija Rotonda. Občutek, ko si v notranjosti Panteona, je kar neverjeten, saj se kupola boči 43 m visoko, 9 metrska odprtina na vrhu pa ustvarja nenavadno igro svetlobe. Gradnja je menda prav neverjetna še za današnji čas in Panteon še zmeraj velja za največjo kupolo, zgrajeno zgolj z uporabo zidne konstrukcije in brez dodatnih ojačitev. Pri gradnji so namreč težo kupole zmanjšali tako, da je spodnja tretjina zgrajena iz betona, srednja s kombinacijo betona in tufa, zgornja pa samo iz tufa, ki je zaradi velike poroznosti zelo lahka vulkanska kamnina.
V bližini Panteona sva našla tudi najino najljubšo prodajalno sladoleda, gelaterio Della Palma, v kateri je na izbiro 150 različnih okusov sladoleda in so kepice res velike. Edina težava te sladoledarne je, da moraš izmed 150 okusov izbrati samo 3 (več kepic žal nisva zmogla), kar se je na koncu izkazalo za res težavno odločitev. A sva imela zato tudi dober izgovor, da se tja vrneva še naslednji dan in naročiva še tiste vrste sladoleda, za katere je prvi dan zmanjkalo prostora na kornetu.