torek, 24. januar 2017 Zimska pravljica v dolini Vrat
V Ljubljani je megla vztrajala že kakšen teden, zato sem bila nadvse vesela prijateljevega klica, če se odpeljeva do Mojstrane in od tam po dolini Vrat nadaljujeva do slapa Peričnik. Vremenska slika je namreč obljubljala, da si lahko nekaj sonca obetamo samo na Gorenjskem, zato je bilo vredno poskusiti. Temeprature krepko pod ničlo so vztrajale že skoraj tri tedne, zato se je Peričnik znova spremenil v veliko ledeno zaveso.
Megla je vztrajala skorajda vse do Mojstrane, tako da sva si prav pošteno oddahnila, ko so se skozi megleno kopreno prebili prvi sončni žarki. Avto sva pustila pri zapornici in se peš odpravila vzdolž Triglavske Bistrice. Pobeg v naravo je bil prava odločitev. Res neverjetno je, kako te lahko pogled na zasnežene smreke in gore v ozadju navda s takšnim notranjim mirom. Nič čudnega, da so klinične raziskave ugotovile, da je vsakodnevni sprehod po gozdu bolj učinkovito zdravilo proti depresiji kot samo antidepresivi. In to ni šala.
Pot je vse do slapa dobro uhojena, zato ni težav z dostopom. V zgornjem delu ponekod drsi, povsem ledena pa je pot pod slap, ki je dostopna samo z derezami. Kljub temu pa pri takšnem podvigu padajoče ledene sveče predstavljajo precej resno nevarnost. Glede na to, kako veliki špiclji padajo s stene, ti najverjetneje tudi čelada ne pomaga prav veliko. :D Ledena kulisa, ki jo je ustvaril slap, je sicer res nekaj neverjetnega. Poleti po steni polzi milijon majhnih potočkov, ki pozimi zamrznejo in po dolgotrajni zmrzali se cela stena odene v ledene sveče. Če naju ne bi rahlo preganjala tema, bi tam kljub mrazu še kar malo ostala. Glede na to, da se tako dolga mrzla obdobja pojavljajo vse redkeje, bo morda tako čudovit prizor videti vse bolj poredko.