petek, 9. oktober 2015 Destilarna ruma River Antoine
Karibski otoki so znani po bananah, kakavu, začimbah in kavi, pa tudi po karibskem rumu. Domačini so na svoj rum izjemno ponosni - skorajda tako, kot pri nas vinogradniki na dobro vino. Tako rekoč vsak karibski otok, ki premore nekaj prebivalstva in sladkornega trsa, se ponaša s kakšno destilarno. Destilacija ruma se je na Karibih začela v 17. stoletju, ko so sužnji na plantažah sladkornega trsa ugotovili, kako pridobivati melaso. Domačini verjamejo, da je prvi rum prišel iz sosednjega Barbadosa, čeprav zgodovinarji trdijo, da so ga že pred tem pridobivali v Braziliji.
Tovarna ruma v kraju River Antoine, nedaleč od jezera Antoine in križišča Tivoli, je najstarejša destilarna v Grenadi, saj proizvodnja ruma tu datira v leto 1785. Kar pa je še posebej zanimivo, je, da je način fermentacije in pridelave ruma tu še zmeraj povsem enak kot je bil 200 let nazaj. Tovarno in proces pridelave si je mogoče ogledati skupaj z enim izmed izmed delavcev v tovarni, ki za to pričakuje tudi nekaj plačila - a le če tvoj prijatelj ni skupaj z njimi obiskoval osnovne šole. V tem primeru je ogled zastonj, vmes pa te po tirnicah spustijo še z vozičkom za prevažanje sladkornega trsa in ti na koncu natočijo poln kozarec ruma - kot da bi poskušali malinovec in ne 69% alkohola.
Postopek pridelave ruma je pravzaprav sila preprost. Okoliški kmetje v destilarno prinesejo na tone sveže posekanega sladkornega trsa, ki ga delavci potiskajo v prešo. Vsak šop sladkornega trsa stisnejo dvakrat, ostanke pa uporabijo kot gnojilo. Prešo še zmeraj poganja vodni mlin, kar je nekoliko skregano z logiko, saj je pridelava sladkornega trsa največja v sušni dobi, takrat ko je vode najmanj in je torej mlinsko kolo tudi najpočasnejše.
Melaso, ki priteče iz sladkornega trsa prefiltrirajo skozi večje sito in spustijo v velike bakrene lonce, kjer nekaj časa stoji. V zadnji fazi melaso kuhajo, dokler ne doseže ravno pravšnje koncentracije sladkorja, nato pa jo zopet prelijejo v bakrene lonce, kjer se še dva dni hladi. V tem času se v njej po naravni poti razvijejo kulture kvasovk, ki začnejo s fermentacijo sladkorja v alkohol. Melasa zatem osem dni fermentira v betonskih sodih, nato pa je pripravljena še za končno destilacijo pri visoki temperaturi. Ko se destilat ohladi, je rum primeren za stekleničenje. Tak rum ima 69% alkohola, vonj (in okus) po laboratorijskem 100% etanolu, in je prozorne barve. Takšnega ruma ni dovoljeno izvažati, saj je koncentracija alkohola prevelika. Za izvoz je primeren šele po letu dni staranja, ko izgubi približno 10% alkohola - staranje v tropih zaradi visokih temperatur poteka veliko hitreje kot npr. staranje viskija na Škotskem. Če staranje poteka v hrastovih sodih, rum dobi še značilno rjavo barvo in okus, ki pa je še zmeraj svetlobna leta daleč od okusa, ki ga ima temen rum v naših trgovinah.