Nasproti Modre mošeje stoji Hagija Sofija, verjetno najbolj obiskana znamenitost v Istanbulu. Zjutraj, ko sva si jo imela namen ogledati, se je pred vhodom vila dolga kolona ljudi, zato sva se kar hitro odločila, da pa morda to ne bo najboljši čas za njen obisk. Tako sva se raje sprehodila do Marmornega morja, kjer še vedno stoji zid, ki je v času Bizantinskega cesarstva obdajal Konstantinopel, pa tudi del nekdanje Velike palače.
Mimogrede sva vstopila še v Malo Ayo Sofijo, ki je služila kot model za izgradnjo velike Hagije Sofije. V njej ni bilo nikogar, razen naju in treh vernikov, ki so neslišno molili k Alahu.
V času kosila je vrsta pred Hagijo Sofijo povsem izginila, tako da sva si lahko v miru ogledala ta presežek bizantinske arhitekture. Zdi se prav neverjetno, kaj vse je že preživela. Od 6. stoletja, ko jo je dal zgraditi cesar Justinijan, pa do leta 1453 je bila krščanska cerkev, največja in ena najlepših, kar jih je obstajalo. Ko pa so Konstantinopel zavzeli Turki in ga priključili k Otomanskemu cesarstvu, so cerkev preuredili v mošejo. Od leta 1935 pa to ni več niti cerkev niti mošeja, saj so jo sekularizirali in razglasili za muzej.
Notranjost je res dih jemajoča in ko stojiš sredi te ogromne stavbe se počutiš čisto majhnega. Kupola se boči 55 metrov nad tabo, svetloba se skozi vitraže lomi v nenavadnih barvah, ti pa samo stojiš in uživaš v trenutku. Ko so Hagijo Sofijo spremenili v mošejo, imenovano Ayo Sofijo (kar v prevodu pomeni "sveta modrost"), so krščanske mozaike po stenah prekrili z novo plastjo ometa. Restavratorji so uspeli odstraniti plasti ometa in tako razkrili zlate mozaike, ki prikazujejo Marijo in Jezusa, pa tudi nekatere bizantinske cesarje. Šele leta 2009 pa so odkrili 6 mozaikov angelov, ki zrejo s stene visoko pod stropom.
